Podporniki Nicolasa Madura pravijo, da je predsednik mnoge rešil revščine, a kritiki so nasprotnega mnenja in so prepričani, da je njegova stranka oslabila in spodkopala demokratične institucije v državi ter slabo vodila gospodarstvo. Foto: Reuters
Podporniki Nicolasa Madura pravijo, da je predsednik mnoge rešil revščine, a kritiki so nasprotnega mnenja in so prepričani, da je njegova stranka oslabila in spodkopala demokratične institucije v državi ter slabo vodila gospodarstvo. Foto: Reuters
Nekoč najbogatejša država v Južni Ameriki tone vse globlje, zato Madurovi nasprotniki zahtevajo gospodarske in politične reforme. Foto: Reuters

Maduro je kot razlog navedel bojkot županskih volitev, ki so jih v nedeljo izvedli v tej državi na severu Južne Amerike. Po njegovi odločitvi bodo na predsedniških volitvah lahko sodelovale le stranke, ki so sodelovale tudi na županskih volitvah, piše BBC. Voditelji največjih treh opozicijskih strank (Primero Justicia, Accion Democratica in Voluntad Popular) so jih bojkotirali, ker menijo, da je volilni sistem pristranski. Maduro se z njimi ne strinja in je volilni sistem v Venezueli označil za "povsem zanesljiv".

V nedeljskem govoru je med drugi dejal, da so opozicijske stranke s to potezo "izginile s političnega zemljevida": "Stranka, ki tokrat ni sodelovala in je pozivala k bojkotu volitev, ne more več sodelovati na volitvah." Dodal je, da pri tem le upošteva merila, ki jih je določila nacionalna ustavna skupščina. V njej prevladujejo tisti, ki so naklonjeni Maduru, kar opozicija vidi kot način, kako se predsednik drži na oblasti. Nacionalne ustavne skupščine ne priznava, saj pravi, da je nedemokratična.

Maduro je sporočil, da je njegova socialistična stranka zmagala v več kot 300 od 335 občin. Opozicijske stranke so pred tem vladale v 76 občinah. Volilna komisija je sporočila, da je bila udeležba 47-odstotna. Maduro je dodal, da je glas oddalo 9,3 milijona volivcev, kar je bila po njegovih besedah rekordno visoka udeležba za lokalne volitve.

Država v veliki gospodarski krizi
Oktobra so tri največje opozicijske stranke napovedale bojkot volitev več kot 300 županov. Dejali so, da je glasovanje v službi "diktature predsednika Madura". Madurova socialistična stranka je zmagovalka volitev, čeprav se je gospodarska kriza, za katero sta značilna pomanjkanje osnovnih dobrin in naraščajoča inflacija, razmere v državi še zaostrila. Venezuela ima največje naftne rezerve na svetu, ima velike količine premoga in železove rude, a kljub naravnim bogastvom veliko Venezuelcev živi v revščini.

Venezuela je politično razdeljena. Na eni strani so t. i. chavisti, ki podpirajo levičarsko ideologijo, slonečo na načelih borca za neodvisnost od Španije Simona Bolivarja, in socialni program nekdanjega predsednika Huga Chaveza, ki ga danes izvaja njegov naslednik Maduro. Na drugi strani so vladni nasprotniki, ki si bolj kot vse drugo želijo, da bi se po 18 letih Združena socialistična stranka (PSUV) umaknila z oblasti.

Kot poroča BBC, je Madurova izjava namenjena provokaciji opozicije. Zaradi povečanja gospodarske krize predsednik izgublja podporo. Prizadeva si oslabiti opozicijo, da bi mu ta predstavljala manjšo grožnjo. Napovedana prepoved udeležbe na predsedniških volitvah je zadnja poteza v tej smeri. Pred tem je na primer zaprl priljubljenega opozicijskega voditelja Leopolda Lopeza, Henriqueju Caprilesu pa je prepovedal kandidirati.