V Zagrebu si prizadevajo za spremembo imena trga. Foto: Reuters
V Zagrebu si prizadevajo za spremembo imena trga. Foto: Reuters
Tito
Nasprotniki spremembe imena trga sicer ne zanikajo Titove odgovornosti za nasilje nad nasprotniki jugoslovanskega komunističnega režima, obenem pa poudarjajo njegove zasluge za vrnitev Istre in otokov državni matici, za priključitev Hrvaške zmagoslavni antifašistični koaliciji in pa za postavitev temeljev za hrvaško državnost in neodvisnost v jugoslovanski ustavi iz leta 1974. Foto: BoBo

Koordinatorka pobude za spremembo imena zagrebškega trga Maja Runje je na novinarski konferenci povedala, da se je pod zahtevo podpisalo okoli 500 javnih osebnosti. Ob tem je spomnila, da se pobuda Krog za trg že štiri leta trudi spremeniti ime trga, ki so ga leta 1946 poimenovali po nekdanjem jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu - Titu.

Zahteve za spremembo imena Trga maršala Tita so se pojavile na hrvaški skrajni desnici v 90. letih prejšnjega stoletja, a jih pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman ni podpiral, prav tako pa jih je večkrat ignoriral tudi zagrebški župan Milan Bandić.

Pobuda Krog za trg je najprej zahtevala, da bi trg preimenovali v Gledališčni (Kazališni) trg, kot se je imenoval kratek čas po drugi svetovni vojni, zdaj pa predlagajo preimenovanje v Trg Republike Hrvaške.

"Domoljubi" med podpisniki
Med okoli 500 podpisanimi pod zahtevo so številni pripadniki t. i. hrvaške domoljubne elite, kot so jih poimenovali hrvaški mediji.

Gre predvsem za javne osebnosti iz kulturnih in znanstvenih krogov, med njimi številne univerzitetne profesorje, igralce, književnike in slikarje, med katerimi sta tudi nekdanji kandidat za hrvaškega predsednika, sociolog Slaven Letica, in hrvaški slikar slovenskih korenin Vasilije Jordan.

Spodbuda ljubljanske Titove ulice
Po poročanju Jutarnjega lista bi pobudnike k novi zahtevi za preimenovanje trga lahko spodbudila tudi odločitev slovenskega ustavnega sodišča, ki je prejšnji teden razveljavilo odločitev ljubljanskega mestnega sveta o poimenovanju ene izmed cest s Titovim imenom.

Hrvaški pobudniki se sklicujejo tudi na saborsko deklaracijo o obsodbi zločinov, ki so bili storjeni v času "totalitarnega komunističnega režima na Hrvaškem med letoma 1945 in 1990". Poudarjajo, da bi z novim imenom trga presegli nenehne nevarne politične in državljanske spore glede obstoječega imena trga.

Glede na ankete v hrvaških medijih je večini državljanov, posebej mlajših, popolnoma vseeno, kako se bo imenoval zagrebški trg, ki ga najbolj pogosto imenujejo po poslopjih, ki so ob njem, kot sta "pri HNK-ju" ali "pri pravni fakulteti".