Ob odprtju konference na mornariški akademiji v Annapolisu je predsednik ZDA George Bush dejal, da se bodo pogajanja med Izraelci in Palestinci začela 12. decembra in se nato nadaljevala vsaka dva tedna, da bi tako do konca leta 2008 dosegli dogovor o oblikovanju neodvisne palestinske države.

"Čas je pravi"
"Pred nami je težka naloga, in to je šele začetek procesa, ne pa konec," je dejal Bush, ki se je prvič v času svojega predsednikovanja in le 14 mesecev pred koncem mandata resno lotil reševanja dolgoletnega spora na Bližnjem vzhodu. "Čas je pravi, povod je pravičen, in s težkimi napori vem, da se lahko uspe," je bil optimističen Bush, ki je pred začetkom konference izrazil svojo osebno zavzetost za rešitev krize.

Bushevemu govoru je sledilo rokovanje izraelskega premierja Ehuda Olmerta in palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ki sta nato nagovorila udeležence konference. Abas je opozoril, da morajo biti v pogajanja vključeni tudi ključni problemi, kot so status Jeruzalema, določitev meja, vprašanje palestinskih beguncev, judovska naselja in varnost. Olmert je v svojem govoru izrazil pripravljenost na kompromis za dosego miru.

Na uradni večerji je Bush dejal, da imata obe strani skupni cilj: dve demokratični državi, Izrael in Palestina, ki bosta živeli druga ob drugi v miru in varnosti. Visoki ameriški uradniki so v napovedih uspeha konference sicer veliko bolj zadržani kot prvi mož države.

V Annapolisu tudi Dimitrij Rupel
Med skoraj 50 udeleženci konference, ki jo gosti ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, je tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Medtem se je v Jeruzalemu na protestih proti konferenci zbralo več kot 10.000 ljudi, zato je policija poostrila varnost. Palestinsko gibanje Hamas je sporočilo, da nobena odločitev, ki bo sprejeta v Annapolisu, za palestinsko ljudstvo ne bo obvezujoča.

Kacinov pogled na Bližnji vzhod
Pred začetkom konference je svoj pogled na izraelsko-palestinski spor predstavil tudi poslanec Evropskega parlamenta Jelko Kacin. Kot je dejal, je Bližnji vzhod bil in bo ostal stalnica na zemljevidu največjih nerešenih svetovnih vprašanj. "V zadnjih letih prihaja do pomembnih političnih sprememb v tem okolju, saj se pojavlja nov in pomemben regionalni igralec, ki ima vpliv in svoje vazale na samem torišču konflikta. Iran pozornost večinskega prebivalstva v Izraelu odteguje od bistvenega problema, od statusa in "mizerije" arabskih prebivalcev in beguncev, ki so Izrael morali zapustiti."

"Naša (EU) vizija vzpostavitve dolgotrajnega miru vključuje tako nastanek samostojne palestinske države kot tudi spodbujanje razvoja in rasti od Izraela manj odvisne palestinske ekonomije. Potrebujejo spodbude za razvoj trgovine, učinkovito pobiranje davkov za financiranje potreb države, vzpostavitev še neobstoječih državnih institucij in dobro upravljanje. Najzahtevnejša politična vprašanja pa ostajajo vprašanja beguncev in njihove vrnitve in varnostna jamstva za obe strani. Mir je mogoč, je dosegljiv, toda pot do njega bo še dolga, zapletena, polna pasti in časovno daleč presega obdobje predsedovanja Slovenije v EU-ju."

Po letih premora preboj?
Konferenca so prvi uradni izraelsko-palestinski mirovni pogovori po letu 2000, ko se je začela druga palestinska vstaja (intifada). Junija 2003 so na pobudo četverice, ki jo sestavljajo ZDA, Združeni narodi, Evropska unija in Rusija, podpisali časovni mirovni načrt za Bližnji vzhod, ki je predvideval ustavitev nasilja in terorizma, dokončno rešitev krize do leta 2005 in ustanovitev neodvisne in demokratične palestinske države.

Kljub podpisu časovnega mirovnega načrta za Bližnji vzhod so se palestinski samomorilski napadi in izraelske vojaške operacije nadaljevali, zato je takratni izraelski premier Ariel Šaron decembra 2003 enostransko predlagal umik judovskih naseljencev iz Gaze, ki so bili nenehna tarča palestinskih napadov. Umik iz Gaze se je začel avgusta 2005, vendar pa večina judovskih naselbin na Zahodnem bregu ostaja na ozemlju, ki naj bi sestavljalo prihodnjo palestinsko državo.

K. T./G. V.