Po polletni zasedbi jemenske prestolnice Sane so Hutiji v zadnjih tednih zavzeli in pregnali še zadnje simbole skupne jemenske oblasti. Foto: Reuters
Po polletni zasedbi jemenske prestolnice Sane so Hutiji v zadnjih tednih zavzeli in pregnali še zadnje simbole skupne jemenske oblasti. Foto: Reuters
Uporniki proti Hutijem v pristaniškem mestu Aden
V drugem največjem mestu Jemna in strateško izredno pomembnem pristanišču Aden so sunitske milice ravno v ponedeljek prevzele nadzor nad vsemi vladnimi objekti v mestu. Foto: Reuters

Po koncu državnega udara v glavnem mestu Sani, kjer so šiitske milice Huti zasedle vsa vladna poslopja in ustanove, so se večinsko sunitske države z območja Perzijskega zaliva obrnile na Varnostni svet ZN-a.

ZN: Hutiji ogrožajo enotnost države
S soglasno sprejeto resolucijo iz Palače Združenih narodov v New Yorku zahtevajo umik Hutijev in politični dialog pod pokroviteljstvom ZN-a. Resolucijo sta predlagali Jordanija in Velika Britanija, imela pa je skupaj deset sponzorjev. Resolucija izraža zaskrbljenost nad nasiljem v Jemnu in zanj krivi Hutije, ki so z nasiljem spodkopali politični proces v Jemnu in ogrožajo stabilnost in enotnost države, je poudarjeno v besedilu.

"Vmešavanje v notranje zadeve Jemna"
Hutiji so zavrnili pozive Varnostnega sveta in to telo opozorili, naj "spoštuje voljo in suverenost jemenskega prebivalstva ter naj bo natančno in objektivno". Milica je VS še pozvala, naj ne sledi volji regionalnih sil, ki neumorno poskušajo preprečiti uveljavitev volje jemenskega ljudstva, kar je "očitna kršitev mednarodnih konvencij, ki prepovedujejo vmešavanje v notranje zadeve" drugih držav. Ob tem so Hutiji v sporočilu zagotovili, da tarča njihove "revolucije" niso zalivske države.

V ozadju milice vpliv Irana in Saleha
Šiitski Hutiji sunitsku nasprotnike obtožujejo, da jih finančno in vojaško podpira Iran, politično pa zastopajo interese nekdanjega predsednika Alija Abdulaha Saleha, ki je kar 32 let vladal Jemnu. Hutiji so pripadniki šiitske sekte Zaidi, ki predstavljajo med 35 in 40 odstotki prebivalstva, zgoščeni pa so na severozahodu države, nekatera plemena pa imajo za svoja ozemlja tudi puščave čez mejo v Savdski Arabiji.

Države Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), med njimi Savdska Arabija, so zahtevale ukrepanje Varnostnega sveta, v nasprotnem primeru pa so zagrozile, da bodo ukrepale same, saj tako kot šiitska nevarnost skrbi tudi nemoten razmah zloglasne teroristične veje Al Kaida arabskega polotoka, ki obvladuje obsežna, a redko poseljena ozemlja na jugovzhodu države.

Predsednik ujet v zasedeni Sani
Najpomembnejši organ ZN-a obžaluje enostranska dejanja Hutijev, ki so septembra zavzeli prestolnico Sano, pozneje pa razpustili parlament in med drugim spravili v hišni pripor jemenskega predsednika Abdrabuha Mansurja Hadija, ki uživa podporo ZDA. Praktična posledica zdaj že večletnega konflikta je obuditev nekdanje delitve na Severni in Južni Jemen.