Kot poroča izraelski konservativni dnevnik Jerusalem Post, se je več tisoč ljudi zbralo na Rabinovem trgu (ime je dobilo po leta 1995 ubitem izraelskem premierju Jicaku Rabinu) v središču Tel Aviva na "levičarskem shodu za mir". Shod so želeli organizatorji prirediti že preteklo soboto, a ga je policija prepovedala, pri čemer se je sklicevala na njeno dolžnost, da spoštuje navodila vojske, ki ne dovoljujejo večjih zbiranj v javnosti v času konflikta.

Shod, ki so se ga udeležili podporniki različnih "levičarskih" strank in organizacij, je varovala množica policistov in varnostnikov. T. i. mirovniki so namreč pogosto tarča napadov in ustrahovanja skrajne desnice. Organizatorji so v sporočilu za javnost zapisali, da "jih ne bodo odvrnile grožnje in taktike zastraševanja skrajne desnice". Organizatorji so pričakovali okoli 10.000 ljudi, vendar, kot poroča Jerusalem Post, mediji poročajo le o "tisočih". O protiprotestu tokrat ne poročajo.

Predsednica stranke Meretz Zehava Gal On je kritizirala premierja Benjamina Netanjahuja zaradi njegovega "neuspeha" pri pogajanjih s Palestinci v zadnjih petih letih. Cena zadnje vojaške operacije v Gazi Zaščitni rob je po njenem mnenju tudi previsoka. Umrlo je namreč 64 Izraelcev, večinoma vojakov, in okoli 2.000 Palestincev, večinoma civilistov. Netanjahuja je pozvala k odstopu. Poslanec te stranke Nitzan Horowitz je dejal, da je njihova "dolžnost pozvati k diplomatski rešitvi, ki je edina prava rešitev, ki bo zagotovila mir in varnost".

Organizacija Guš Šalom poziva k takojšnjemu dialogu s Palestinci. Zagovarjajo pošten mir, dvig izraelske zapore Gaze in ustanovitev palestinske države. "V soboto bomo stali skupaj, Judje in Arabci, prebivalci juga in vse države. Skupaj pozivamo h koncu prelivanja krvi. Naslednjo vojno lahko preprečimo in moramo preprečiti. Izraelska družba se mora zaceliti," so zapisali v pozivu k protestu.

Zagovorniki palestinskih pravic sicer pogosto poudarjajo, da t. i. izraelski mirovni tabor ni dosleden pri svojem nasprotovanju izraelski politiki. Ukvarjali naj bi se namreč predvsem s posledicami izraelske vojaške okupacije palestinskih ozemelj iz leta 1967, medtem ko vprašanja statusa palestinskih beguncev iz leta 1948 in drugorazrednega statusa palestinskih državljanov Izraela ne naslavljajo.

V ZDA in Kanadi zapora pristanišč za izraelske ladje?
Ameriški in kanadski aktivisti so se medtem odločili za pritisk na Izrael z akcijami Block the boat (blokiraj ladjo), s katerimi bi zaprli pristanišča na zahodni obali, s čimer bi preprečili izraelskim trgovskim ladjam, da bi se zasidrale in se raztovorile, poroča Al Džazira.

Gre za odziv na poziv palestinskih in južnoafriških sindikatov, naj se Izrael kaznuje za, kot pravijo, kršitev človekovih pravic Palestincev, še posebej med zadnjo ofenzivo na Gazo. Prvi poskusi zapore naj bi se zgodili v Oaklandu v ameriški zvezni državi Kalifornija, nadaljevali pa naj bi se v Seattlu in Vancouvru. Akcije so del kampanje BDS (bojkot, dezinvesticije, sankcije), ki jo je palestinska civilna družba sprožila leta 2005.

Kampanja je podobna taktiki mednarodnih aktivistov v osemdesetih letih 20. stoletja, s katero so pritiskali na južnoafriški apartheidski režim. Tarča tokratnih akcij bo največje izraelsko podjetje za prevoz tovora Zim Integrated Shipping Services Ltd. Če bi akcija uspela, bi dejansko preprečila izraelski prevoz tovora z zahodne obale ZDA in Kanade.