"Obstajajo pomisleki, da določeni posamezniki le izrabljajo našo velikodušnost, v zameno pa nič ne prispevajo k dobrobiti države," je dejal britanski premier David Cameron. Po njegovih besedah priseljenci ne morejo več pričakovati "ugodnosti v zameno za nič", saj dostop do ugodnosti ni samodejna pravica in si jo "morajo zaslužiti".

Dokazilo, da iščejo delo
Po novem bodo priseljenci dodatek za iskalce zaposlitve izgubili po šestih mesecih, če ne bodo dokazali, da imajo "resnično priložnost" za zaposlitev. Prav tako bodo pravico do neprofitnih stanovanj pridobili šele, ko bodo v državi prebivali najmanj dve leti.

Priseljenci iz držav Evropske gospodarske skupnosti - članic EU-ja ter Islandije, Liechtensteina in Norveške - imajo pravico do 71 funtov (okoli 85 evrov) na teden za brezposelnost, dokler iščejo delo.

Del sredstev bi prispevale države izvora
Vlada bo tudi vložila več prizadevanj v pridobitev vračila sredstev za zdravstveno oskrbo priseljencev z omenjenega območja njihovih izvornih držav, saj naj bi ti stroški znašali od 10 do 20 milijonov funtov na leto.

Poleg tega bodo neevropski priseljenci morali plačati za zdravstveno oskrbo, dokazati pa bodo morali, da imajo zdravstveno zavarovanje, preden bodo deležni zdravstvene nege. S tem želi Cameronova vlada preprečiti t. i. zdravstveni turizem.
Podvojitev kazni za podjetja
Britanska vlada bo pritiske na nezakonito priseljevanje zaostrila tudi s podvojitvijo kazni za podjetja, ki zaposlujejo nezakonite priseljence. Najvišja kazen za tovrstno zaposlovanje bo 20.000 funtov oziroma približno 23.500 evrov.

Med letoma 1997 in 2009 se je v Veliko Britanijo priselilo 2,2 milijona ljudi, kar je dvakrat več, kot je prebivalcev drugega največjega britanskega mesta Birminghama, je dejal Cameron.

Na Otoku so sicer vse tri glavne stranke zaostrile svoja stališča do priseljevanja, saj so javnomnenjske raziskave pokazale, da je to ena izmed večjih skrbi volivcev v času pred volitvami leta 2015.