Nemiri so se zgodili na jugovzhodu države. Foto: RTV Slo
Nemiri so se zgodili na jugovzhodu države. Foto: RTV Slo
V Andižan so uzbekistanske oblasti napotile vojaške okrepitve.
Lojze Peterle
Peterle se odpravlja na v srednjo Azijo. Če bo potrebno, bo sodeloval pri reševanju krize. Foto: epa
Scott McClellan
Bela hiša je zaskrbljena zaradi razmer v Andižanu. Foto: epa
Islam Karimov
Uzbekistanski predsednik Islam Karimov se bo osebno seznanil z razmerami na vzhodu države. Foto: epa

Vojska se zdaj ukvarja z iskanjem orožja. Protestniki so zahtevali odstop predsednika Islama Karimova. Popoldne je vojska vdrla v Andižan in streljala na demonstrante, pri tem pa je deset ljudi umrlo. Po poročilih lokalnih medijev pa naj bi bilo resnično število mrvih precej višje.

Vojska je središče mesta odrezala od ostalega dela mesta takoj potem, ko so uporniki zasedli središče. Med demonstranti naj bi bila tudi skupina moških, ki so jih ponoči osvobodili njihovihi somišljeniki. V priporu so čakali na začetek sojenja zaradi obtožb o sodelovanju z islamskimi skrajneži.

Zaradi negotovih razmer je v Andižan že odpotoval uzbekistanski predsednik Islam Karimov, na obrambnem ministrstvu pa so sklicali izredno sejo. Nekatere zgradbe so bile v ognju, ceste v središču Andižana pa so bile zaprte z avtobusi in tovornjaki. Vojska je v mesto že poslala tudi večje število vojakov.

Ovse spremlja razmere
Dogajanje v Uzbekistanu spremlja tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Osebni predstavnik predsedujočega za srednjo Azijo Alojz Peterle je povedal, da je pripravljen posredovati pri reševanju krize, če bo to potrebno. Sicer Peterle jutri odpotuje v Kazahstan, nato pa v Kirgizijo.

Bela hiša umirja razmere
Bela hiša je pozvala vojsko in protestnike, naj skušajo obdržati mir v mestu. Kot je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše, je ZDA zaskrbljena zaradi izbruha nasilja, še posebej pa je opozoril na nekatere demonstrante, po njegovih trditvah pripadniki terorističnih organizacij, ki so jih njihovi privrženci rešili iz zapora. ZDA menijo, da si Uzbeki želijo bolj reprezentativno in demokratično vlado, vendar pa naj bi to dosegli s pomočjo miroljubnih sredstev.

EU obtožuje tamkajšnjo vlado
Že pred tem je Evropska unija obtožila uzbeško vlado, da je kriva za izbruh nasilnih protestov v tej nekdanji sovjetski republiki. Kot meni EU, so protesti odraz napetosti, za katero je kriva vlada, ki ni v dovoljšnji meri spoštovala človekovih pravic, vladavine prava in ni dovolj zagreto odpravljala revščine.

Mrtvi vojak pred poslopjem varnostnih sil
Priče poročajo, da so pred poslopjem varnostnih sil v Andižanu videle mrtvega ubekistanskega vojaka. Pred izraelskim veleposlaništvom v Taškentu pa je bil ustreljen domnevni samomorilski napadalec, ki se ni zmenil za opozorila varnostnikov. Najprej naj bi ga ustrelili v nogo, ker pa se ni ustavil, so ga s streli pokončali.

Množični protesti
Oboroženi napadalci so ponoči vdrli v zapor in izpustili na tisoče zapornikov, domačini pa so povedali, da je skupina 35 skrajnežev osvobodila 60 zapornikov. Razmere v Andižanu so se zaostrile, potem ko je v zadnjih dneh na stotine prebivalcev na protestih zahtevalo izpustitev 23 domnevnih islamskih skrajnežev. Tem so nato dodali še zahtevo po odstopu predsednika Karimova.

Raje ga imajo v ZDA kot doma
Karimov vodi državo že od leta 1991, ko se je Uzbekistan odcepil od Sovjetske zveze. Meji na Afganistan, takoj po napadih na ZDA 11. septembra 2001 pa je ponudil svoja tla za ameriška vojaška oporišča. Karimov pa doma ne uživa tako velike podpore kot v ZDA, saj ga mnogi obtožujejo zaradi kršenja človekovih pravic. Po navedbah organizacij, ki skrbijo za spoštovanje človekovih pravic, naj bi bilo v državi približno 6.000 političnih in verskih zapornikov. Dovoljena religija je namreč samo islam.