Vatikansko sodišče je Sciarpellettija obsodilo na dvomesečno pogojno kazen s preizkusno dobo petih let.

Tožilstvo je sicer za računalniškega tehnika zahtevalo štirimesečno zaporno kazen, a se je sodišče odločilo za milejšo kazen, saj obtoženec v preteklosti ni bil kaznovan, poleg tega pa je sodeloval v preiskavi.

Sodni proces proti 48-letnemu italijanskemu državljanu se je začel v ponedeljek, na njem pa je bilo zaslišanih pet prič. Sciarpelletti je bil pomoči Paolu Gabrieleju obtožen v anonimnem pismu.

Aretirali so ga maja, ko so pri njem našli tajne vatikanske dokumente, ki so bili naslovljeni na Gabrieleja.

Septembra je sodišče odločilo, da je Gabriele kriv kraje vatikanskih dokumentov in njihovega razkritja medijem. Obsojen je bil na 18-mesečno zaporno kazen, ki jo kot edini jetnik prestaja v vatikanskem zaporu.

Medtem ko se je Vatikan z vso naglico lotil iskanja krivca za uhajanje zaupnih informacij v javnost, pa javnost zdaj čaka, kdaj se bo z enako vnemo lotil tudi preiskave hudih obtožb iz objavljenih dokumentov.

V objavljenih dokumentih je namreč mogoče prebrati o brezbrižnem zapravljanju denarja, korupciji, boju za oblast med vatikanskimi dostojanstveniki in pritiskih na italijanske oblasti glede družbenih vprašanj.

Gabriele, ki je papežu služil od leta 2006 in je imel dostop do njegovih prostorov, je povedal, da ga je pri razkritju dokumentov italijanskim medijem vodila "ljubezen" do papeža in želja, da mu pomaga.