Nekdanji španski minister za gospodarstvo, ki je na čelo IMF-a prišel maja leta 2004, mandat pa bi mu potekel maja 2009, se je za odstop odločil, ker bi rad več časa preživel s svojo družino in dejavneje sodeloval pri izobrazbi svojih otrok.

Rato si bo prizadeval do konca
Od organizacije se bo Rato dokončno poslovil oktobra, po letnih srečanjih IMF-a in Svetovne banke v Washingtonu. Do takrat obljublja, da si bo še naprej prizadeval za obljubljene reforme, predvsem za spremembe v glasovalnih pravicah 185 držav članic IMF-a in za prispevke v skupno blagajno. IMF je v zadnjem času namreč tarča mnogih kritik, da imajo nova velika gospodarstva, kot so Indija, Kitajska in Brazilija, le malo besede pri odločanju, ZDA pa kot največji delničar še vedno ostajajo najmočnejše.

Nova razprava o primernosti postopka imenovanja
Z napovedjo Ratovega odhoda se je spet razvnela razprava o postopku imenovanja vodilnih ljudi IMF-a in Svetovne banke, ki sta jo sprožila že odhod direktorja Svetovne banke Paula Wolfovitza in imenovanje novega direktorja Roberta Zoellicka.

Direktorja Svetovne banke tradicionalno imenujejo ZDA, mesto direktorja IMF-a pa pripada evropskim državam, zato Evropejci pričakujejo, da ne bo nobenih težav pri imenovanju novega direktorja. Ko je Svetovno banko zapustil Paul Wolfowitz, ki mu je stolček spodnesel škandal z imenovanjem njegove partnerice na višje delovno mesto, so se oglasili mnogi kritiki, ki so se strinjali, da bi morali tradicijo, da predsednika banke imenuje Bela hiša, spremeniti. Morda se bo enako zgodilo tudi z Mednarodnim denarnim skladom.