Komunisti v jugovzhodni Aziji oz. v Vietnamu pod poveljstvom nacionalista Patheta Laa so po zmagi leta 1975 (še vedno boleča točka za ZDA, ki težko priznajo, da so vietnamsko vojno dejansko izgubili) prevzeli oblast in izvedli pravi pogrom nad tem etničnim gorskim ljudstvom, ki poseljuje pokrajine v Vietnamu, Laosu, Tajski in Mjanmaru.
Val beguncev
Konec 70. let je več 10.000 Hmongov pobegnilo v ZDA, Avstralijo, Kanado, Francijo in tudi v sosednjo Tajsko, kjer so zaprosili za politično zatočišče. Toda leta 1989 je Urad Visokega komisarja za begunce s podporo ameriške vlade začel izvajati program za zajezitev vala indokitajskih beguncev iz Laosa, Vietnama in Kambodže. Priznanim prosilcem azila so dali priložnosti za preselitev, medtem ko so preostale begunce deportirali nazaj z zagotovili, da bodo varni.
A le redki begunci so se bili pripravljeni prostovoljno vrniti v Laos in kmalu so se pojavila poročila o nasilni deportaciji. Mnogo Hmongov, ki so se vrnili v Laos, je kmalu pobegnilo na Tajsko, ob tem pa so poročali o diskriminaciji in brutalnem obravnavanju laoških oblasti. Niso redki tudi primeri, ko se je za repatriiranim Hmongom izgubila vsaka sled.
Clinton jih je pustil na cedilu
Še bolj so se Hmongi čutili izdani od ZDA, kjer je sredi 90. let potekala burna razprava o njihovi repatriaciji. Novinarji so jo označili za "izdajo" Clintonove administracije, protestirali pa so tudi republikanci in borci za človekove pravice. "Hmongi so ljudstvo, ki je prelilo svojo kri za obrambo ameriških geopolitičnih interesov," je v kritičnem članku v National Reviewu oktobra 1995 zapisal ameriški strokovnjak za zunanjo politiko Michael Johns.
Debata se je razvnela, republikanci so skušali preprečiti načrtovano repatriacijo, Hmonge pa iz Tajske preseliti v ZDA. Clintonova administracija je vztrajala pri stališču, da laoška vlada ne krši sistematično hmonških človekovih pravic.
Sledila so leta pregovarjanja, nazadnje pa so ZDA leta 2003 sprejele še zadnje hmonške begunce. Tiste, ki so na Tajsko pribežali po tem letu, so oblasti označile za ekonomske begunce, pred kratkim pa so s tajsko vlado sklenile sporni dogovor, da jih bodo še pred iztekom leta 2009 vrnile v domovino. Več kot 4.000 pripadnikov etnične skupine so nato 28. decembra ob strogih varnostnih ukrepih prepeljali do meje z vzhodno sosedo. Laoške oblasti trdijo, da se vrnjeni begunci nimajo česa bati.
Gorski ljudje
Hmongi so sicer etnološko in kulturološko izredno zanimiva manjšina. Ista gorska območja poseljujejo že približno 2.000 let, njihove korenine pa segajo še dalj v preteklost. Jug Kitajske so morali zapustiti v 18. stoletju, potem ko so se spori med njimi in novimi naseljenci okrepili z represivnimi gospodarskimi in kulturnimi reformami dinastije Čing.
Vse do poznega 19. stoletja so Hmongi migrirali v jugovzhodno Azijo. "Montagnards" ali "gorski ljudje", so jih klicali francoski zavojevalci. Proti tem so se Hmongi uprli leta 1919 - v vojni, ki je trajala dve leti, Francozi pa so jo imenovali "vojna norcev".
Padli za ZDA
So bili Hmongi "norci", tudi ko so z ZDA sklenili za njih uničujoč dogovor? V začetku 60. let je poseben oddelek Cie začel rekrutirati in trenirati Hmonge v Laosu za pomoč pri ameriški vojni v Vietnamu. Okoli 60 odstotkov hmonških mož se je pridružilo "tajni vojni" v Laosu. Hmonški vojaki so tvegali svoje življenje v prvih bojnih linijah, se bojevali za ZDA in reševali padle ameriške pilote.
Med letoma 1967 in 1971 je bilo med vojskovanjem ubitih 3.772 hmonških vojakov, 5.426 pa jih je bilo ranjenih in invalidnih. Med letoma 1962 in 1975 je v boju proti Pathetu Lau umrlo okoli 12.000 Hmongov. Po letu 1975 je nato sledil množični eksodus preživelih Hmongov čez meje Laosa.
Slikovita manjšina
Danes večina Američanov ne ve za Hmonge. Gledalcem jih je skušal pred kratkim približati Clint Eastwood v svojem filmu Gran Torino, za katerega je najel večinoma ljubiteljske igralce hmonškega rodu.
Za turiste v jugovzhodni Aziji, zlasti Vietnamu, so slikovito ljudstvo, ki poseljuje idilično severno zeleno gorsko pokrajino, nosi živopisane tradicionalne noše in velikanske uhane ter prodaja svoje blago na tamkajšnjih tržnicah. Tam so bile tudi posnete spodnje fotografije Hmongov.