Prizor s carigrajskih ulic, ki je v zadnjem desetletju in pol prej vodil v zapor kot na naslovnice medijev. Foto: EPA
Prizor s carigrajskih ulic, ki je v zadnjem desetletju in pol prej vodil v zapor kot na naslovnice medijev. Foto: EPA
Izrealske vojaške ladje
Ponedeljkov napad na humanitarni konvoj za Gazo je dokončno skalil odnose med še do včeraj tesnima zaveznicama. Foto: Reuters
Nova ladja na poti v Gazo

Smrtonosni napad izrealskih komandosov na humanitarni konvoj, ki je peljal pomoč v obkoljeno Gazo, je razgalil dejstvo, da je zavezništva, ki je trajalo 14 let, bolj ali manj konec. Potem ko je največ žrtev ob napadu v mednarodnih vodah Sredozemskega morja padlo na turškem trajektu, je turško javno in politično mnenje poenoteno: Izrael mora spremeniti politiko do Palestine in takoj končati zaporo Gaze.

Zavezništvo pod okriljem ZDA
Leta 1996 je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspel veliki met v politiki po hladni vojni. S sporazumom v Ankari je bilo ustanovljeno trojno vojaško zavezništvo med ZDA, Turčijo in Izraelom. "Strateško partnerstvo" med edino muslimansko članico zveze Nato in judovsko državo je v bes spravilo ves arabski svet. Turčija je s sporazumom postala prava regionalna sila, ki se je vrnila na območje, kjer je bila skoraj 500 let glavni igralec.

Temelj sodelovanja je bilo vojska in trgovina z orožjem. Turška vojska, ki je druga najštevilčnejša v Natu, se je pri modernizaciji naslonila na izraelsko tehnologijo, izrealska vojska pa je prišla do skupnih vojaških vaj, ki so potekale v Turčiji. V zameno za več milijard orožja, samo v letu 2007 je Turčija kupila za dve milijardi dolarjev izraelskega orožja, sta IDF (Izraelske obrambne sile) in Mosad dobila dostop do obveščevalnih in radarskih podatkov o Siriji, Iraku in Iranu. Vse tri omenjen države mejiijo na Turčijo in so (bile) najdejavnejše nasprotnice obstoja judovske države na Bližnjem vzhodu.

Posel, vojaške vaje, pritisk na sosede
Kljub prihodu na oblast konservativne stranke Pravica in razvoj, ki v republikansko-sekularni Turčiji ne skriva muslimanskih vrednot, se je sodelovanje le še okrepilo, še posebej na gospodarskem področju (pogovori o gradnji plinovoda in prodaji vode Izraelu).

Zaradi "obkolitve" je bila Sirija leta 1998 prisiljena Turčiji izročiti kurdskega gverilskega voditelja Abdulaha Ocelana. Iz leta v leto so se vrstile skupne vojaške vaje, še posebej pomorske in letalske. Izraelsko letalstvo je v obširnem turškem zračnem prostoru dobilo možnost za urjenje svojih pilotov, hkrati pa so izobraževali tudi turške.

Gaza - prelomna točka zavezništva
Turške oblasti so dolgo cenzurirale poročanje o Izraelu in palestinskem vprašanju, kar pa se je končalo ob ofenzivi na Gazo 2007-2008, ko se je IDF spravil nad palestinsko enklavo ob Sredozemskem morju, zato ker je tam popolno oblast prevzel skrajni islamistični Hamas. Ofenziva je javno mnenje v Turčiji obrnilo proti Izraelu, nedavni napad pa je skoraj nepopravljivo pokvaril odnose med zaveznikoma.

Arinc: "Odnosi ohlajeni na minimum"
Namestnik turškega premierja Bulent Arinc je v petek, dan po pogrebu turških žrtev iz konvoja, dejal, da bo Turčija znižala medsebojne odnose na minimum, pri čemer bodo "preverili tudi posle z Izraelom". Vojaški analitiki opozarjajo, da medtem ko je turška politika poeenotena, vojska upa, da se bo vihar nekako umiril in, da se bo tesno sodelovanje v sicer spremenjenih razmerah le nadaljevalo.

Nova ladja na poti proti Gazi
Medtem pot proti Gazi nadaljuje irska ladja MV Rachel Corrie, imenovana po aktivistki, ki je bila leta 2003 ubita v izraelskem napadu v Gazi. Ladja prevaža humanitarno pomoč za Gazo in naj bi palestinsko enklavo dosegla v soboto zjutraj. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je vojaškim silam ukazal, naj bodo pri ustavljanju ladje "previde in vljudne".

Nova ladja na poti v Gazo