Trumpu so zmago prinesli glasovi belopoltih volivcev. Foto: EPA
Trumpu so zmago prinesli glasovi belopoltih volivcev. Foto: EPA
Donald Trump
Trump je v prvem govoru po razglasitvi zmage nastopil zelo umirjeno in brez ostrih besed in s pozivom k dobremu sodelovanju tako na notranjepolitičnem kot zunanjepolitičnem prizorišču. Foto: Reuters
ZDA
Predvolilni čas je bil bolj kot v predstavitvi dejanskih stališč obeh kandidatov namenjen medsebojni diskreditaciji. Foto: Reuters
Analiza zmage Trumpa v bitki za Belo hišo

Kot ugotavlja direktor Inštituta za politični menedžment Kos, je izid volitev odraz stanja v ameriški družbi. Trump kot kandidat političnega antiesteblišmenta je po njegovem mnenju zmagal predvsem zaradi mobilizacije belih volivcev, ki jih je skozi celotno kampanjo nagovarjal, tokrat pa v nasprotju z volitvami 2012 niso ostali doma. Kot dodaja, so s Trumpom glasovi nezadovoljnih belcev, ki izgubljajo svoj primat v ZDA, ponovno dobili pomen. "To niso ameriške sanje, to je prava ameriška realnost, ki sem jo videl tudi pri spremljanju kampanje na terenu."

Ob tem navaja informacijo, ki je prišla v javnost, in sicer da so republikanci tik pred volitvami naredili velik korak na področju dela na terenu. Republikanci so namreč v zadnjem času aktivirali več kot 300 lokalnih volilnih štabov in več kot 6.000 dobro plačanih političnih menedžerjev, je za MMC dejal Kos.

Vprašanje, ki bo v prihodnjih dneh gotovo deležno še številnih analiz, so javnomnenjske raziskave, ki so, razen redkih izjem, ves čas za zmagovalko napovedovale Clintonovo. "Predvolilne ankete so bile (spet) tako uporabne, kot je vedeževanje iz kavne usedline," je napačne napovedi izida volitev kmalu bo objavi izidov slikovito opisal dopisnik RTV-ja iz Bruslja Matjaž Trošt. Kot ugotavlja Kos, napake v javnomnenjskih raziskavah, ki so zavedle številne strokovnjake po svetu, postavljajo pod vprašanje metodologijo merjenega javnega mnenja, zato bo po njegovem mnenju na tem področju potreben velik premislek stroke.

Za komentar, kaj lahko z izvolitvijo Trumpa pričakujemo na področju ameriške zunanje politike, smo se obrnili na izredno profesorico mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Ano Bojinović Fenko. Po njenih besedah je predvolilna kampanja bolj temeljila na osebnih diskreditacijah kot vsebinski razpravi, zato o dejanskem izvajanju zunanje politike Trumpa sklepa predvsem iz izkazanega voditeljskega sloga kot pa zunanjepolitičnega programa.

"Z vidika zunanjepolitičnega procesa menim, da bi oba kandidata krepila funkcijo predsednika v odnosu do kongresa, le da bi Clintonova to sprožala prek formaliziranih birokratskih struktur, ki jih sama odlično pozna, Trump pa bo po mojem mnenju uporabljal neformalni slog freeriderja zunaj standardnih postopkov delovanja, kot je to izvajal na primer Tony Blair. Zanimivo pa bo videti, ali bo tako kot Blairu tudi Trumpu z uporabo premišljene individualne propagande v domači in v mednarodni javnosti uspelo (nasproti dejstvom) vzpostaviti podobo legitimnega in kredibilnega voditelja," je dejala za MMC.

Realizacijo Trumpove izjave, da bi se ZDA lahko z Rusijo "prav lepo razumeli", ki po njenem nakazuje na bolj golobji pristop, si je po njenem mnenju sploh težko zamisliti, saj so Trumpova osebnost, diskurz in voditeljski slog prej agresivnega poslovneža kot dobronamernega pogajalca prežeti z jastrebovsko držo. Enako velja za stališča do popolne spremembe trgovinskih sporazumov z nekaterimi največjimi partnericami ali migracijsko politiko zaprtih meja, še dodaja politologinja.

Ksenja Tratnik

Analiza zmage Trumpa v bitki za Belo hišo