Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov ameriški kolega Donald Trump sta imela dolg prvi sestanek. Foto: Reuters
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov ameriški kolega Donald Trump sta imela dolg prvi sestanek. Foto: Reuters
Vladimir Putin, Donald Trump
Prvo srečanje med Trumpom in Putinom se je zgodilo v obdobju, ko je Trumpov tabor pod drobnogledom oblasti in javnosti glede morebitnih povezav s Kremljem med volilno kampanjo, obenem pa so odnosi med državama po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim na najnižji ravni od hladne vojne. Foto: Reuters
Vladimir Putin, Donald Trump
Putin in Trump sta se prvič rokovala ob začetku vrha v Hamburgu. Foto: EPA
G20
Skupina G20 združuje članice skupine G7 - Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Japonsko, Veliko Britanijo in ZDA - s Kitajsko, Indijo, Rusijo, Argentino, Avstralijo, Brazilijo, Indonezijo, Mehiko, Savdsko Arabijo, Južno Afriko, Južno Korejo, Turčijo in Evropsko unijo. Države predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine. Foto: EPA
Angela Merkel
Predvsem Angela Merkel si prizadeva, da bi dosegli skupen dogovor. Prvi dan so v Hamburgu razpravljali o podnebnih spremembah, ob robu pa so potekala številna dvostranska srečanja. Foto: EPA
Ob prvem srečanju Putina in Trumpa so obelodanili v tajnosti dosežen dogovor. Pot zanj je bila tlakovana v minulih dneh. Med drugim naj bi se o prekinitvi ognja ruski predsednik po telefonu pogovarjal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Foto: EPA
Zasedanje G20 spremljajo protesti
Največ pozornosti srečanju Putina in Trumpa

Kot piše AP, podrobnosti sporazuma in tega, kako se bo izvajal, niso znane, začasno naj bi prekinitev ognja začela veljati ob 12.00 po času v Damasku. Takšen dogovor pomeni novo raven sodelovanja ZDA in Rusije pri iskanju rešitve za vojno v Siriji. Del sporazuma sta tudi Jordanija in Izrael.

Srečanje Trumpa in Putina je povsem zasenčilo preostalo dogajanje v Hamburgu. Že njuno prvo rokovanje ob začetku vrha je bilo deležno velike pozornosti. Vsi so bili pozorni na vsako njuno potezo. Kot poročajo, sta bila med pogovorom zelo spoštljiva. "V čast mi je, da se srečujem z vami," je ob začetku srečanja ruskemu predsedniku dejal Trump, ta pa je odvrnil, da je "vesel, da sta se osebno srečala".

Oba sta izrazila upanje, da bo srečanje prineslo pozitivne rezultate. Putin je še dejal, da je s Trumpom že večkrat govoril po telefonu o "pomembnih dvostranskih in mednarodnih zadevah", a da telefonski pogovori niso nikoli zadostovali in da se morata skupaj usesti, "če želijo pozitivne rezultate". V Hamburgu sta imela prvi formalni sestanek, ki je trajal več kot dve uri, zaradi česar se je zamaknil tudi njun prihod na večerni del vrha Elbphilharmonie, kjer so se voditelji udeležili koncerta.

Pogovarjala sta se tudi o Ukrajini in terorizmu
Ameriški državni sekretar Rex Tillerson je potrdil, da sta se voditelja dogovorila o premirju na jugozahodu Sirije. Tillerson je ob tem dejal, da gre za pomembno regijo v državi, in dogovor o prekinitvi ognja označil za prvi skupni uspeh. Izrazil je tudi upanje, da bodo prekinitev spopadov pozneje razširili na druge predele Sirije. Glede prihodnosti sirskega predsednika Bašarja Al Asada je ponovil stališče, da za Washington v politični prihodnosti Sirije ni mesta zanj. Priznal je, da še ni sprejeta odločitev, kako naj bi potekala morebitna predaja oblasti in odstop Al Asada.

Kot je še dodal, je Putin v Hamburgu zanikal kakršno koli vpletanje v ameriške predsedniške volitve lani. Trump je večkrat z njim načel to temo, je še dejal Tillerson. Putin je po srečanju s predsednikom ZDA po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal, da se je s Trumpom pogovarjal o krizi v Ukrajini in Siriji in boju proti terorizmu in kibernetskemu kriminalu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem potrdil, da sta se predsednika obeh držav osredotočila na konkretne zadeve, pogovori pa so potrdili, da ju vodijo nacionalni interesi. Lavrov je potrdil dogovor in napovedal, da bo prekinitev ognja začela veljati v nedeljo opoldne po krajevnem času v pokrajinah Dara, Kunejtra in Svejda. Lavrov je povedal, da so v jordanski prestolnici Aman ruski, ameriški in jordanski strokovnjaki dosegli dogovor o vzpostavitvi deeskalacijskega območja. Dodal je še, da bodo Rusija in ZDA jamčile, da bodo vse strani spoštovale prekinitev, za varnost okrog omenjenega območja pa bo ob koordinaciji z ZDA in Jordanijo skrbela ruska vojaška policija.

Kot je še dodal, sta se voditelja tudi dogovorila o vzpostavitvi posebne rusko-ameriške delovne skupine, ki se bo ukvarjala z varnostjo na svetovnem spletu. Dogovorila sta se tudi o pospešitvi imenovanja novih veleposlanikov. Prav tako sta po navedbah Tassa zunanjima ministroma obeh držav naložila, da poglobita dialog o vseh vprašanjih, vključno o Severni Koreji.

Srečanje skupine razvitih in hitro razvijajočih se držav (G20), ki poteka v petek in soboto, je odprla nemška kanclerka Angela Merkel, ki je voditelje pozvala h kompromisom pri različnih stališčih, ne da bi pri tem žrtvovali svoja načela. Poudarila je, da je bistven čas, saj se svet spopada s številnimi izzivi.

"Vemo, da nas čas priganja, zato lahko najdemo rešitve samo, če smo pripravljeni na kompromise in se približati drug drugemu, ne da bi se pri tem preveč upognili. Vsi poznamo resne svetovne težave. Časa za njihovo reševanje je vse manj, zato jih bomo lahko odpravili le, če bomo pripravljeni na delne sporazume in sodelovanje," je gostiteljica izrazila upanje, da bo vrh prispeval k reševanju največjih težav v svetu.

Ob koncu prvega dne je dejala, da je pred pogajalci o besedilu sklepne deklaracije še težavno delo. Priznala je, da so pogovori o podnebnih razmerah in prosti trgovini zelo težavni. Največ težav je v skupnem boju proti podnebnim spremembam. Poznavalci menijo, da bodo voditelji težko dosegli minimalni skupni dogovor.

Kot je razvidno iz osnutka izjave, ki so ga pridobile nekatere tuje tiskovne agencije, se bodo svetovni voditelji ogradili od skeptičnega stališča predsednika ZDA do podnebnih sprememb. Trump je napovedal izstop ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma. V izjavi naj bi drugi voditelji skupine razvitih in hitro razvijajočih se držav poudarili, da pariškega podnebnega sporazuma ni mogoče preklicati, da imajo obveznosti do sporazuma in da so seznanjeni z odločitvijo Washingtona o izstopu iz sporazuma.

Pozivi k svobodni trgovini
V nasprotju z namerami Trumpa je bilo v Hamburgu slišati pozive k svobodni svetovni trgovini. Uvodni govor je sicer Trump izkoristil za lastno hvalo. Govoril je o uspešnosti ameriškega gospodarstva, odkar je predsednik. Trump stavi na gospodarski nacionalizem.

Za Trumpom je besedo dobil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se je ogradil od ameriškega predsednika in se v imenu Evropske unije zavzel za odprto in multilateralno trgovino. Za prosto in pošteno trgovino se je zavzela tudi Merklova, a priznala, da so pogovori o kompromisu na to temo zelo težavni.

Države skupine BRICS (Rusija, Brazilija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) so se tako zavzele za uravnoteženo in odprto svetovno gospodarstvo in proti protekcionizmu. Te države so pozvale mednarodno skupnost k uresničitvi pariškega podnebnega sporazuma, poroča DPA. Putin je poudaril, da imajo omejitve v trgovini in na finančnem področju pogosto politično ozadje in so namenjene izključitvi tekmecev.

Kitajski predsednik Ši Džinping je na vrhu zagovarjal odprto svetovno gospodarstvo, obenem je članice pozval, naj okrepijo usklajevanje makroekonomskih politik in preprečijo tveganja na finančnih trgih. Po njegovih besedah morajo države slediti multilateralnemu trgovinskemu režimu, saj rast svetovnega gospodarstva ni stalna. Peking je odločno proti trgovinskemu protekcionizmu, ki ga zagovarja Trump.

Predlog novih sankcij proti Pjongjangu
V Hamburgu so se ZDA, Japonska in Južna Koreja dogovorile, da se bodo zavzele za čimprejšnje sprejetje resolucije Združenih narodov o novih sankcijah za Severno Korejo, potem ko je Pjongjang ta teden izvedel nov raketni preizkus. Ameriški predsednik Trump, južnokorejski predsednik Mun Dže In in japonski premier Šinzo Abe so poudarili, da bodo izvedli maksimalni pritisk v boju proti jedrski grožnji Severne Koreje. Ruski predsednik Putin je ob tem pozval k ohranitvi treznih glav. Po dvostranskih pogovorih z južnokorejskim predsednikom je ruski predsednik še dejal, da je severnokorejsko jedrsko vprašanje resna težava, a je treba pri tem ravnati pragmatično in taktno.

Z novimi sankcijami želijo Pjongjangu pokazati, da imajo provokativna dejanja, ki destabilizirajo regijo, posledice, so zapisali voditelji v skupni izjavi. Severnokorejske sosede so tudi pozvali, naj si še naprej prizadevajo prepričati režim, da se odpove izzivanjem. Prav tako bi morali izposlovati, da se Pjongjang odpove svojemu raketnemu in jedrskemu programu, so prepričani.

Poziv Bruslja k boju proti tihotapcem s prebežniki
Evropska unija je pozvala k skupnemu boju proti tihotapcem z begunci in migranti. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob tem povedal: "Voditeljem držav skupine G20 bom predlagal usmerjene ukrepe proti tihotapcem. Če ukrepov ne bomo sprejeli, bo to žalosten dokaz hinavščine nekaterih držav G20, vendar upam, da bomo uspešni." Prvi dan je potekal v iskanju izgubljene enotnosti na številnih področjih, je za TV Slovenija iz Hamburga poročala Polona Fijavž. Kompromisov in popuščanj prvi dan ni bilo opaziti. V soboto bodo teme pogovor Afrika, migracije in zdravje.

Zasedanje G20 spremljajo protesti
Največ pozornosti srečanju Putina in Trumpa