Po novem za končanje razprave o kandidatu v 100-članskem senatu ne bo več potrebnih 60 senatorskih glasov, temveč navadna večina, torej 51.

Za spremembo volilnih pravil na predlog vodje republikancev Mitcha MConnella je glasovalo 52 republikanskih senatorjev, proti pa je bilo 48 demokratov. Pozneje so s 55 glasovi za in 45 proti potrdili konec razprave v senatu, s čimer so prižgali zeleno luč za petkovo glasovanje. Na tem bo za izvolitev, tako kot je veljalo že doslej, potrebna navadna večina. Zakonodajni manever, ki je zaradi svoje skrajnosti znan tudi pod imenom "jedrska opcija."

Tovrstna sprememba volilnega pravila je še poglobila razkol med demokrati in republikanci. Zgovoren je komentar republikanskega senatorja Johna McCaina, ki v soboto prihaja na obisk v Slovenijo, ki je dejal, da gre za "slab dan za demokracijo".

Analitiki opozarjajo, da utegne poteza republikancev pomeniti konec korektnega političnega sodelovanja dveh strank v senatu. Obe strani krivdo zanjo pripisujeta druga drugi. Demokrati kažejo s prstom na lansko odločitev republikancev, ko niso želeli niti razpravljati o kandidatu Baracka Obame za vrhovnega sodnika Merricku Garlandu, republikanci pa na odločitev demokratov leta 2013, ko so t. i. "jedrsko opcijo" uporabili pri imenovanju visokih članov administracije.

Položaj vrhovnega sodnika, v ZDA jih je devet, je časovno neomejen. Po smrti konservativnega sodnika Antonina Scalie je bil njegov sedež prazen več kot leto dni. Predhodnik Donalda Trumpa Barack Obama je za naslednika predlagal Merricka Garlanda, a republikanci, ki imajo v senatu večino, niso želeli sprožiti postopka za njegovo imenovanje v upanju, da bo na novembrskih volitvah zmagal Trump.