Južnokorejska vojska je povečala pripravljenost na najvišjo mogočo mirnodobno stopnjo. Analitiki se bojijo novih incidentov na meji med 'severom' in 'jugom'. Foto: Reuters
Južnokorejska vojska je povečala pripravljenost na najvišjo mogočo mirnodobno stopnjo. Analitiki se bojijo novih incidentov na meji med 'severom' in 'jugom'. Foto: Reuters
Vojaška ladja Cheonan
Potopitev Cheonana je zakuhala najhujšo krizo na Korejskem polotoku po prvem jedrskem poizkusu Severne Koreje leta 2006. Foto: EPA

Južni Korejec Ban Ki Mun, ki je bil pred imenovanjem za vodjo Združenih narodov dolgoletni zunanji minister svoje države, je poudaril: "To je nesprejemljivo dejanje Demokratične republike Koreje, ki nasprotuje vsem mednarodnim pobudam o miru in stabilnosti v regiji."

Nove sankcije za Severno Korejo?
Po besedah generalnega sekretarja bo varnostni svet sprejel "ustrezne ukrepe, ki bodo primerni teži incidenta". Vprašanje je, kaj lahko dosežejo resolucije Varnostnega sveta, v katerem Kitajska skrbno brani interese Severne Koreje, ki naj bi po trditvah Seula z manjšo podmornico potopila vojaško ladjo Čeonan, pri čemer je umrlo 46 južnokorejskih mornarjev.

"Upam, da bo odločna akcija Varnostnega sveta spodbudila prekinjene pogovore šesterice, ki se ukvarja z vprašanjem jedrskega orožja in drugimmi perečimi varnostnimi vprašanji na Korejskem polotoku," je razkril Ban, ki računa na vnovično obuditev pogajanj v okviru "šesterice" (Severna Koreja, Kitajska, Rusija, ZDA, Japonska in Južna Koreja). Severna Koreja je zaradi jedrskih testiranj v letih 2006 in 2009 že sankcionirana s strani Združenih narodov.

Kršeno premirje iz leta 1953
Ban je na novinarski konferenci na sedežu ZN-a v New Yorku izpostavil, da mednarodna skupnost ne more spregledati izidov mednarodne preiskave, ki je ugotovila, da je ladjo potopil torpedo severnokorejske izdelave, posledica pa je bil eden najhujših incidentov od konca korejske vojne (1950-1953), ki formalno še vedno ni končana, saj so se vpletene strani takrat zmogle dogovoriti le za premierje.

Od leta 2012 bo poveljeval Seul
Naslednjo potezo so potegnile tudi ZDA. Iz ameriškega obrambnega ministrstva so potrdili, da bodo "v bližnji prihodnosti" skupaj z Južno Korejo pripravili obšitno protipodmorniško vojaško vajo. Predstavnik Pentagona Bryan Whitman je ob enem zanikal, da bi se spremenila odločitev o prenosu vojaškega poveljstva v Koreji v primeru vojne. Po zdajšnjem sporazumu, ki je dediščina korejske vojne, bi v primeru vojne južnokorejskim in ameriškim silam na polotoku poveljevali Američani. Po pred leti sklenjenemu dogovoru bo vojno poveljstvo leta 2012 prešlo v roke Seula.