Priznanje Thatcherjeve bo gotovo presenetilo številne konservativce, ki čas, ko je vodila Veliko Britanijo, še vedno vidijo kot vrhunec moči torijcev. Foto: Reuters
Priznanje Thatcherjeve bo gotovo presenetilo številne konservativce, ki čas, ko je vodila Veliko Britanijo, še vedno vidijo kot vrhunec moči torijcev. Foto: Reuters

Nekdanja britanska premierka se namreč ne bi odločila za vstop v politiko, razkriva knjiga Spicerjevi dnevniki nekdanjega konservativnega ministra lorda Michaela Spicerja, katere odlomke je objavil britanski časnik Sunday Telegraph.

V knjigi Spicer piše, da mu je železna lady aprila leta 1995 na sestanku zaupala, da bi si zaradi svoje družine izbrala drugačno življenje. "Če bi spet lahko izbirala, ne bi šla v politiko zaradi tega, kar to naredi družini," je dejala.

Otroka redko obiščeta ostarelo mater
Zdaj že pokojni mož Dennis Thatcher ji je sicer vseskozi nudil popolno podporo, njena politična kariera pa je imela negativen vpliv predvsem na njuna otroka. Sina Marka se je prijel sloves plejboja, vrhunec skrbi za starše pa je bilo njegovo šestdnevno izginotje med dirko Pariz-Dakar. Njegova sestra dvojčica Carol je novinarka, ki je leta 2005 sodelovala v resničnostnem šovu "Sem znan, rešite me od tukaj". Carol redko obišče svojo 86-letno mater, katere zdravje peša, Mark pa trenutno živi v Španiji in se v London vrača enkrat mesečno. Vnuki Thatcherjeve živijo v Teksasu v ZDA s svojo mamo, nekdanjo Markovo ženo.

K odstopu jo je prisilila lastna stranka
Knjiga torijskega plemiča predstavlja dober vpogled v leta, ki jih je Thatcherjeva preživela na Downing Streetu 10, od vojne za Falklandske otoke, eksplozije bombe v hotelu Brighton leta 1984 med konferenco konservativne stranke in umikom Thatcherjeve leta 1990.

Thatcherjeva je vodenje konservativcev prevzela leta 1975, štiri leta kasneje pa je po zmagi na volitvah postala prva (in edina) premierka v zgodovini Velike Britanije. Potem ko je slavila na treh zaporednih volitvah, je izgubila podporo v lastni stranki zaradi spornega davčnega predloga in strankinega razkola glede pridružitve Velike Britanije enotni evropski valuti, zaradi česar je bila leta 1990 prisiljena odstopiti.