Pojav begunstva je globalen in zavračanje beguncev ne bo delovalo, opozarjajo v Združenih narodih. Foto: Reuters
Pojav begunstva je globalen in zavračanje beguncev ne bo delovalo, opozarjajo v Združenih narodih. Foto: Reuters
false
Pogled na največje begunsko taborišče Dadaab v Keniji, kjer prebiva več kot 300.000 ljudi. Kenijska vlada je nedavno napovedala zaprtje taborišča, pri tem pa se sklicuje na nevarnost terorizma. Foto: Reuters
false
Le vsak četrti otrok begunec obiskuje srednjo šolo. Foto: Reuters
false
Na svetu je 19,5 milijona beguncev, notranje razseljenih pa je 38,2 milijona ljudi. Poleg tega je še 1,8 milijona prosilcev za azil. Foto: Reuters
false
Nekdanji britanski zunanji minister (2007-2010) Miliband poziva k drugačnemu odnosu do beguncev po svetu. Ti naj bodo bolj integrirani v državah, kamor so pobegnili. Foto: EPA

Grandi je izpostavil razsežnost migracij in begunstva, kar kaže to, da sirski begunci potujejo v vzhodno Azijo in na Karibe. Zato so potrebni svetovni odzivi, je dejal.

Poudaril je, da mora več držav s financiranjem in premestitvami beguncev pomagati tistim redkim državam, ki nosijo največ bremena. Za BBC je visoki komisar ZN-a dejal, da so lani manj kot odstotek od 20 milijonov beguncev preselili v drugo državo, medtem ko pred spopadi in trpljenjem beži več ljudi kot kadar koli v zgodovini.

Grandi je opozoril, da je večina bremena pri oskrbi beguncev padla na redke države, v katerih je več sto tisoč beguncev in so blizu vojnih območij. Poleg tega samo nekaj držav donatoric - sedem ali osem - prispeva od 80 do 90 odstotkov sredstev za begunce, je dodal.

Treba je okrepiti premestitve beguncev
Treba je okrepiti premestitve beguncev, meni Grandi. "To se mora bolj razširiti, se deliti, drugače bodo neravnovesja sprožila nenadne odzive, zaprtja, zavrnitve in na koncu bomo neuspešni pri svoji odgovornosti za pomoč beguncem," je dejal.

Za rešitev bi bila potrebna zelo dolga in težka razprava, meni Grandi, po njegovem mnenju, da države ne morejo zgolj zapreti mej in zavračati ljudi, ker to preprosto ne bo delovalo.

Združeni narodi ugotavljajo, da je bil leta 2014 vsak 122. človek na svetu begunec, notranje razseljeni ali prosilec za azil. Skupaj je teh ljudi po ugotovitvah Visokega komisariata ZN-a za begunce 59,5 milijona. Od tega je beguncev 19,5 milijona, 38,2 milijona je notranje razseljenih, 1,8 milijona pa je prosilcev za azil.

Poziv k možnosti šolanja za otroke begunce
Medtem mednarodna nevladna organizacija Save the Children poziva k večji mednarodni zavezi k zagotavljanju šolanja otrok beguncev, poroča BBC. V svojem novem poročilu organizacija sporoča, da ne bi smel noben otrok izostati iz šole za več kot mesec dni, vlade in humanitarne agencije pa poziva, naj sprejmejo nove politike za to.

Kot poroča BBC, gre za ambiciozen načrt, vedno bolj pa skrb vzbujajoče to, da je zaradi t. i. migrantske krize cela generacija otrok izgubljena, to pa ustvarja možnosti za še večjo negotovost in revščino.

Danes je na begu pred vojnami in stisko več ljudi kot kadar koli v zgodovini, številni med njimi pa so otroci, kateri izobrazba zato trpi. Kot ugotavlja organizacija Save the Children, je v srednjo šolo vpisan le vsak četrti otrok begunec.

Bogate države naj sprejmejo dva milijona beguncev
Nekdanji britanski zunanji minister David Miliband je pozval, naj se spremeni sistem begunskih taborišč in preoblikujejo humanitarne institucije, "ki so bile zasnovane za včerajšnje, ne za današnje probleme".

Kot poroča britanski Guardian, Miliband - sicer predsednik nevladne organizacije International Rescue Committee - meni, da bi morale bogate države sprejeti najbolj ranljivih 10 odstotkov od 19,5 milijona beguncev, kolikor jih je na svetu, manj bogatim državam pa bi morale nameniti gospodarsko pomoč, da bi lahko vključile begunce med stalne prebivalce. Za veliko večino beguncev je po njegovem mnenju namreč edino upanje, da lahko kot običajni prebivalci prispevajo v državah, kamor so pobegnili.

Milibandova ideja bo verjetno slabo sprejeta v številnih evropskih državah, tudi v Veliki Britaniji, kjer se del javnosti in politike na migracije odziva s ksenofobijo, kar omogoča vzpon skrajne desnice.

Taborišča kot začasno zatočišče ne bodo rešitev prihodnosti, opozarja Miliband. "Prihodnost je v tem, da se da tem ljudem delo, da se da njihovim otrokom izobrazbo, da se vključijo v družbo kot prebivalci, odločitev posameznih držav pa je, ali naj postanejo tudi državljani," je dejal.

Guardian tako spominja na premik v desno v zadnjih petih letih v Avstriji, na Danskem, na Poljskem, v Makedoniji in v številnih drugih državah, tudi v Veliki Britaniji, kjer je imel Ukip manjši uspeh le zaradi posebnosti volilnega sistema.

Miliband sicer svari pred "neurejenim, nezakonitim in nevarnim prihodom beguncev v Evropo", edina alternativa pa je, da pridejo na "urejen, zakonit in organiziran način".

Letos je v Evropi 200.000 beguncev
Mednarodna organizacija za migracije ugotavlja, da je letos v Evropo pribežalo skoraj 200.000 ljudi, večinoma po morju. Na poti jih je umrlo okoli 1.300.

Miliband je podprl t. i. politiko odprtih vrat nemške kanclerke Angele Merkel kljub nasprotovanju desnice, ki jo je ta politika povzročila, druge evropske države pa je okrcal, ker te politike ne podpirajo.