Hôtel-Dieu, ki so ga gradili med letoma 1443 in 1445, je ustanovil burgundski kancler Filipa Dobrega, Nicolas Rolin. Foto:
Hôtel-Dieu, ki so ga gradili med letoma 1443 in 1445, je ustanovil burgundski kancler Filipa Dobrega, Nicolas Rolin. Foto:

Hôtel-Dieu danes takoj prepoznamo po pisani strehi, ki je bila značilna za gotski čas. Stavbo, ki je kljub večinoma leseni konstrukciji odlično ohranjena, zaznamuje vpliv flamske arhitekture. Okoli osrednjega dvorišča si je arhitekt Jean Retau zamislil dva trakta; eden je bil namenjen poslopju za sestre, drugi pa za premožne umirajoče. V glavni dvorani, ki je bila v 19. stoletju močno restavrirana, je še danes ohranjena izvirna razporeditev takratnih bolnišnic z vrsto z baldahini pokritih ležišč na vsaki strani prostora. Med posteljami je prostor, namenjen dolgim mizam, za katerimi so se prehranjevali pokretnejši bolniki.

Dvorana je neposredno povezana s kapelo, za katero je slikar Roger van der Weyden naslikal svojo znamenito Poslednjo sobo. Krilni oltar hranijo na tem mestu še danes, da pa obiskovalci ne bi spregledali neverjetne natančnosti, s katero je Roger naslikal izbrane in zavržene ter druge figure na oltarju, pa je zraven postavljeno povečevalno steklo, s pomočjo katerega lahko spoznavamo veličastnost tega poznogotskega oziroma že zgodnjerenesančnega dela.

Poleg Poslednje sodbe je v bolnišnici ohranjenih še nekaj drugih dragocenih del, kot je na primer stenska poslikava iz 17. stoletja.

M. K.