Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Slovenska smučišča so pripravljena na zimsko sezono, čakajo le še na ugodne vremenske razmere, ki se jih nadejajo v prihodnjih tednih.

"Če primerjamo s tujino, je glavni hendikep Slovenije zagotovo infrastruktura"

Žičnice kot javna infrastruktura, ki jo sofinancira država?

Kot je na tiskovni konferenci na Krvavcu povedala predsednica Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ) Manuela Božič Badalič, so v poletni sezoni žičničarji prepeljali več kot milijon potnikov in imeli za 27odstotkov več obiskovalcev v primerjavi z lanskim letom. "Poleti skušamo pridobiti čim več gostov, saj je zimska sezona postala prekratka in ne zadostuje za vzdrževanje velikih gorskih centrov," je opozorila.

Zadovoljna je, da jim je letos uspelo s predlogom za odprtje zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, tako da bi bile tudi žičnice uvrščene v javno infrastrukturo in bi jih država sofinancirala. "Obetamo si, da bo zakon sprejet še letos in bo v prihodnjem letu država skozi različne proračunske postavke sofinancirala to dejavnost," je dejala in pojasnila, da zahodnoevropske države to delajo že vrsto let, v Sloveniji pa je dolgo veljalo, da to ni mogoče, a so s strokovnjaki dokazali, da pravne podlage obstajajo.

"Država in politika se bosta morali odločili, ali bomo še naprej imeli smučarijo ali pa ne," je poudarila in dodala, da je povprečna starost slovenskih žičniških naprav več kot 30 let, zato je njihovo vzdrževanje izjemno drago. Naložba v novo napravo stane vsaj pet milijonov evrov. Tega upravljavci smučišč sami ne zmorejo, imajo pa žičniške naprave velik večkraten učinek na celotno turistično okolje, v katerem delujejo, je pojasnila.

Tako je minilo praktično že deset let od zadnjih naložb v nove žičniške naprave. "Če bomo še naprej odlašali, bodo naprave začele izgubljati obratovalna dovoljenja," je opozorila Božič Badaličeva, direktor Rekreacijsko-turističnega centra Krvavec Janez Janša pa je dodal, da slovenska smučišča v treh letih potrebujejo za 100 milijonov evrov, za katere bi morala levji delež zagotoviti država.

Janša: Žičnice bodo postale muzejske

Samo na Krvavcu imajo v načrtu za 37 milijonov evrov naložb, pri čemer imajo že gradbeno dovoljenje za novo akumulacijsko jezero in šestsedežnico, ki čakata le še na finančno spodbudo. Janša od države pričakuje razpise, saj so jim na državi, kot je dejal, dali jasno vedeti, da so, če bodo našli pravno podlago, žičničarjem pripravljeni pomagati. "Če se to ne bo zgodilo, bomo čez nekaj let začeli namesto na ministrstvo za infrastrukturo hoditi na ministrstvo za kulturo, saj bodo žičnice postale muzejske," je opozoril Janša.

Nekaj manjših izvedenih naložb

Medtem ko smučišča ne zmorejo velikih naložb v žičnice, pa skušajo čim več obiskovalcev privabiti z naložbami v namestitveno in gostinsko ponudbo ter z različnimi prireditvami in podobnimi cenejšimi prijemi. Največjo naložbo so letos izvedli na Golteh, kjer so vložili štiri milijone evrov v 32 novih apartmajev.

V Cerknem montirajo štiri nove toplotne črpalke, na Krvavcu so naredili novo smučarsko progo, kupili štiri nove snežne topove in adaptirali hotel. Na Rogli so prenovili bar Uniorček, v Cerknem pa prihodnje leto načrtujejo začetek postopne prenove hotela, ki naj bi stala do sedem milijonov evrov.

Zasneževanje postaja nujnost. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Žičničarji upajo, da bodo lahko čim prej začeli novo smučarsko sezono. Glede na vremenske napovedi kaže, da bodo prve naprave lahko zagnali sredi decembra, ponekod pa že prej. Na Kaninu in Krvavcu računajo na 6. december. Obeta se namreč padec temperatur, ki bo omogočil začetek izdelave tehničnega snega, napovedanih pa je tudi nekaj snežnih padavin. "Upamo na mrzle zime z naravnim snegom," je povzela Božič Badaličeva in spomnila, da je bila prejšnja sezona kratka in pretopla.

Na slovenskih smučiščih je še vedno 80 odstotkov smučarjev Slovencev, se pa delež tujih smučarjev povečujejo. Navade smučarjev so se spremenile tako, da velikokrat prihajajo le na tri- ali štiridnevne smučarske oddihe, zanje pa se odločajo v zadnjem trenutku. Prednost slovenskih smučišč pa je zagotovo še vedno cena celotne ponudbe, je prepričana direktorica združenja žičničarjev.

Omenjeno združenje se je letos vključilo tudi v gospodarsko interesno združenje za pohodništvo in kolesarjenje, ki se je oktobra preimenovalo v Slovenia Outdoor. Promocijske dejavnosti bodo tako združili pod eno blagovno znamko, glavna cilja povezovanja pa sta ciljno usmerjen marketing in rast prodaje.