Tovrstni boj ne poteka samo na bojišču, temveč je globlji, saj gre za bitko idej in prepričanj. Zato bodo ZDA za zmago proti terorizmu kot protiutež ideologiji terorizma okrepile tudi idejo demokracije in oblikovale širok sistem bojevanja. Glavni sovražnik ostaja sicer oslabljena, a še vedno nevarna Al Kaida, je zapisano v strategiji.

Kratkoročni in dolgoročni cilji boja
Dolgoročni boj proti terorizmu zajema predvsem vzpostavitev demokracije, kratkoročno pa so v ospredju štiri naloge: preprečiti napade (loviti teroriste in najti njihove celice, preprečiti teroristom, da bi vstopili v ZDA in potovali v tujino, braniti možne točke napada), preprečiti sovražnim državam in njihovim zaveznicam, da bi se dokopale do orožja za množično uničenje, preprečiti vsakršno finančno pomoč teroristom in preprečiti teroristom, da bi se dokopali do nadzora katere koli države, ki bi jo potem izkoristili kot oporišče, v katerem bi načrtovali nadaljnje napade.

23 strani dolga strategija temelji na tisti iz leta 2003, konča pa se z besedami: Po 11. septembru so ZDA sicer veliko varnejše, toda Američani še vedno nismo varni. Pred obletnico terorističnih napadov je ameriški predsednik George Bush znova uvedel izredne razmere, ki so veljale po 11. septembru.

Kot je dejal ameriški predsednik George Bush v enem izmed govorov, posvečenih peti obletnici napadov v New Yorku, bi umik ameriške vojske iz Iraka pomenil uresničitev sanj ameriškega sovražnika številka ena, Osame bin Ladna, Irak pa bi pahnil v še večjo krizo. Vprašanje državne varnosti bo tudi eno ključnih na novembrskih volitvah. Za zdaj javnomnenjske raziskave kažejo, da bo boj med demokrati in republikanci zelo oster.

Manj obtoženih teroristov
Število obtožnic proti domnevnim teroristom v ZDA je zadnjih letih močno upadlo, kaže raziskava univerze Syracuse. Hkrati narašča število primerov, ko tožilci zaradi pomanjkanja dokazov opustijo pregon. Leta 2002 so zvezni tožilci vložili 355 obtožnic proti domnevnim teroristom, leta 2005 pa 46. Skupno so zaradi suma terorističnih naklepov obsodili 1.329 ljudi, od tega jih bo le pet odstotkov v ječi več kot pet let, več kot polovica pa jih sploh ni bilo obsojenih na zapor.