Preveč je bilo negativizma, za rešitev so potrebni pozitivni ljudje s pozitivnimi zamislimi, je odzvanjalo na ustanovnem kongresu stranke. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Preveč je bilo negativizma, za rešitev so potrebni pozitivni ljudje s pozitivnimi zamislimi, je odzvanjalo na ustanovnem kongresu stranke. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Svetlana Makarovič, Žiga Debeljak, Renata Brunskole, Milan Kučan, Branko Đurič, Magnifico, Janez Stanovnik, France Bučar, Lojze Ude, Jože Menciger, Miran Goslar, Ranko Kenda, Igor Arih, Zoran Predin, Iztok Čop, Mateja Novak Kožuh, Vinko Dolenc, Jože Mermal, Mojmir Sepe, Matjaž Kmecl, Marko Bulc, Jerica Mrzel, Matjaž Omladič, Ranko Novak in Marko Vrhunec.
Pozitivna Slovenija
Z zagotovitvijo pogojev za gradnjo Islamskega versko-kulturnega centra in z začetkom gradnje kulturno-pastoralnega centra Srbske pravoslavne cerkvene občine Ljubljana potrjuje svojo strpnost in multikulturno osveščenost, sporočajo iz stranke. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
1. Učinkovita in odgovorna vlada.
2. Reforma državne in javne uprave.
3. Velike javne naložbe - prenovljene železnice, tretji pomol Luke Koper, drugi tir.
4. Državni fond najemnih stanovanj za mlade izobražence.
5. Nova delovna mesta z dodano vrednostjo.
6. Soudeležba zaposlenih pri upravljanju in delitvi dobička.
7. Olajšave investicijam z dodano vrednostjo.
8. Vsaj 25 % energije iz obnovljivih virov.
9. Pokojninska in zdravstvena reforma.
10. Novi domovi za ostarele.
11. Referendum le državljanska pobuda.
12. Zdrava hrana, vzdržna samooskrba.
Janković
Jankovića odlikujejo delavnost, pozitivna naravnanost in neprestana prisotnost "med ljudmi", izpostavljajo v strankinem volilnem štabu. Foto: MMC RTV SLO/Aleksander Kolednik

Kot novinec na prizorišču Jankovićeva stranka nima zgodovine, imajo pa zgodovino obrazi za njo. Vsi njeni člani in kandidati imajo namreč "nekaj pokazati", so nekaj dosegli, pravi Janković, tako kot sam rad spomni na svojo zgodovino in dosežke. Med drugim je kot direktor poskrbel za vzpon Mercatorja, vodil Rokometno zvezo Slovenije ter že drugi mandat županuje v Ljubljani. A ves čas je poudarjal, da ni politik, temveč gospodarstvenik, ter da ga državni zbor ne zanima.

Kljub temu je vstop Zorana Jankovića v slovensko parlamentarno politiko ob strmo padajoči podpori vladi levega trojčka (SD, LDS in Zares) postajal vse bolj vroče vprašanje. Janković je vstop v parlamentarno tekmo ves čas zanikal, med drugim pa je pred volitvami leta 2008 državljane pozval, naj glasujejo za stranke prej omenjenega trojčka.
Pred mesecem dni, 10. oktobra, pa je skupina vidnih osebnosti Jankovića v mestni hiši pozvala k nastopu na državnozborskih volitvah. Dan pozneje je svojo odločitev sporočil na prenovljenem Kongresnem trgu, Igor Arih pa je potrdil, da njegovo predvolilno kampanjo načrtuje že leto dni. 22. oktobra se je na kongresu rodila stranka Pozitivna Slovenija in na anketi Dela zavzela prvo mesto podpore.

Skupina, ki je odšla v mestno hišo, se začne z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom; na njej so še France Bučar, starosta slovenskega parlamentarizma; predsednik zveze borcev Janez Stanovnik, ustavni pravnik Lojze Ude, ekonomist Jože Mencinger, predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak in mnogi drugi.
Iz mestne hiše bo Janković prisiljen oditi, če bo izvoljen - za poslanski sedež se bo potegoval tudi sam, in sicer v volilni enoti Ljubljana Center. Računa na to, da bodo Ljubljančani razumeli trenutno večje potrebe države. S stranko ima visoke načrte.

Najboljši, najboljše, najboljša
Janković pogosto zatrdi, da je Ljubljana "najlepše mesto na svetu", presežnikov pa je poln tudi na drugih področjih. Cilj stranke je, kot je Janković dejal na ustanovnem kongresu, Slovenijo v petih letih narediti najboljšo državo na svetu. To bo storil z "najboljšo ekipo", ki ga spremlja, ki je napisala in bo izvajala "najboljši program".

Program Pozitivne Slovenije v celoti.

Dvig DDV-ja za eno odstotno točko je le eden izmed koščkov sestavljanke v splošni odpravi birokratskega in finančnega krča. Temelj za to je učinkovito gospodarstvo, kjer podjetja plačujejo davke in prispevke, a imajo tudi ugodne davčne spodbude za ustvarjanje novih delovnih mest in investitorje. Zato mora biti tudi administracija gospodarstva manj zapletena.

Državna lastnina sama po sebi ni slaba
V stranki niso za splošno razprodajo državnega premoženja v podjetjih, temveč za določitev strateške državne lastnine ter selektivno prodajo nestrateškega dela, hkrati pa za izboljšanje njenega korporativnega upravljanja preostalega premoženja v državni lasti. Nov zagon gospodarstvu bi dali z velikimi javnimi deli, kot so tretji pomol Luke Koper, gradnja drugega tira železnice Trst Divača in tretje razvojne osi.

Gospodarstvo bi razbremenili tudi z za dva odstotka zaposlenih vitkejšo javno upravo letno, medtem ko bi vlada obsegala največ enajst ministrstev.

Nujna stabilizacija javnih financ
Že v prvem letu bo nujno prepoloviti dvemilijardno proračunsko luknjo, med drugim z zdravstveno pokojninsko reformo in reformo socialnih transferjev, pa tudi z dvigom davka na dodano vrednost za odstotno točko. S temi ukrepi bi znižali javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke.

Povrnitev zaupanja v pravni sistem
Pozitivna Slovenija se zavzema za neodvisno sodstvo, ki bo sistematično in učinkovito preganjalo gospodarski kriminal. Pri odpravi sodnih zaostankov bi lahko pomagalo tudi obvezno stalno izobraževanje sodnikov, menijo v stranki, pa tudi ohranitev trajnega mandata. Sodnike bi moral na predlog sodnega sveta imenovati predsednik republike.

Trajnostna naselja, sobivanje sociale in okolja
Pridelava zdrave hrane pri visoki stopnji lokalne samooskrbe sta tudi pomembna vidika programa, zato bi les opredelili kot strateško surovino, vodo in sonce pa kot strateški vir. Vsi skupaj naj bi zavzeli vsaj četrtinski delež virov energije v državi. Za prihranek energije bi država vlagala v energetsko obnovo sosesk in uveljavila zasnovo trajnostnih naselij.

Med kandidati športniki, poslanci s kilometrino
Med poslanskimi kandidati je kar nekaj znanih imen. Športnim poznavalcem zagotovo niso neznanka: Britta Bilač, Alenka Bikar, Špela Pretnar in Peter Vilfan.
Na kandidatni listi je tudi nekaj zdajšnjih in nekdanjih poslancev. Barbara Žgajner Tavš (nekdaj SNS in Lipa), Jožef Kunič (nekdaj LDS), iz SD-ja so prispeli Melita Župevc, Renata Brunskole in Janja Klasinc. Družbo jim delata še Alojz Posedel in Vili Trofenik (Zares), DeSUS pa je "prispeval" Matjaža Zanoškarja. Skupaj je na listi 41 žensk, 13 magistrov in 10 doktorjev znanosti, je poudaril Janković.

Z vsemi, le z Janšo ne
Do mogočih scenarijev sestave vladne koalicije se Janković še ni opredeljeval. Je načeloma odprt do vseh, seveda z mislijo tudi na programsko skladnost. Ogradil se je le od SDS-a Janeza Janše, saj je ta po njegovih besedah vedno "nekaj govoril, drugo pa počel".

Svetlana Makarovič, Žiga Debeljak, Renata Brunskole, Milan Kučan, Branko Đurič, Magnifico, Janez Stanovnik, France Bučar, Lojze Ude, Jože Menciger, Miran Goslar, Ranko Kenda, Igor Arih, Zoran Predin, Iztok Čop, Mateja Novak Kožuh, Vinko Dolenc, Jože Mermal, Mojmir Sepe, Matjaž Kmecl, Marko Bulc, Jerica Mrzel, Matjaž Omladič, Ranko Novak in Marko Vrhunec.
1. Učinkovita in odgovorna vlada.
2. Reforma državne in javne uprave.
3. Velike javne naložbe - prenovljene železnice, tretji pomol Luke Koper, drugi tir.
4. Državni fond najemnih stanovanj za mlade izobražence.
5. Nova delovna mesta z dodano vrednostjo.
6. Soudeležba zaposlenih pri upravljanju in delitvi dobička.
7. Olajšave investicijam z dodano vrednostjo.
8. Vsaj 25 % energije iz obnovljivih virov.
9. Pokojninska in zdravstvena reforma.
10. Novi domovi za ostarele.
11. Referendum le državljanska pobuda.
12. Zdrava hrana, vzdržna samooskrba.