Žerjav je prepričan, da bo stranka slovenskim kmetom zagotovila višje dohodke, slovenskim potrošnikom pa boljšo hrano. Foto: BoBo
Žerjav je prepričan, da bo stranka slovenskim kmetom zagotovila višje dohodke, slovenskim potrošnikom pa boljšo hrano. Foto: BoBo

Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Radovan Žerjav je novinarjem predstavil dva ključna izziva skovenskega kmetijstva in kmetijske politike, ki sta po mnenju stranke tudi izziva za državo v času premagovanja krize.

Prvi izziv je za najmanj deset odstotkov povečati delež samooskrbe s hrano v Sloveniji v prihodnjih štirih letih in v istem času kot posledico povečanja samooskrbe ustvariti deset tisoč novih delovnih mest.

Kot drugi izziv pa je navedel: "Kako slovenskim kmetom na leto ustvariti najmanj 30 milijonov evrov pozitivne razlike pri nabavi reprodukcijskega materiala in prodaji kmetijskih pridelkov."

Rešitev za prvi izziv
V SLS-u menijo, da je treba v Sloveniji uvesti lokalne prehranske sisteme, ki bi podpirali lokalno in regionalno gospodarstvo, ker zagotavljajo delovna mesta v kmetijstvu, proizvodnji hrane, trženju, logistiki in drugimi storitvami. Dohodek, porabljen na lokalni ravni, bi po njihovem mnenju ostal v regiji in imel v primerjavi z običajnimi trgovskimi potmi približno trikratni učinek na regionalni dohodek skupnosti.

Drugi izziv rešuje Vizija razvoja
Zmanjšanje nabavnih stroškov reprodukcijskega materiala in izboljšanje pogojev prodaje kmetijskih izdelkov je po mnenju SLS-a mogoče doseči s povezovanjem zadrug in skupnem nastopu do dobaviteljev in kupcev.

Prepričani so, da bi 76 zadrug, koliko jih je v Zadružni zvezi Slovenije (ZZS) lahko s skupnim nastopanjem doseglo vsaj pet odstotkov nižje nabavne cene. Po predvidevanjih stranke bi se nabavni stroški znižali vsaj za 15 milijonov evrov na leto. Dodatnih 15 milijonov evrov na leto pa bi dobili z usklajeno prodajo kmetijskih pridelkov, trdijo v SLS-u.

Žerjav je poudaril, da bodo, če bodo v novi vladi vodili kmetijsko ministrstvo, naredili vse, da se izboljša dohodkovni položaj slovenskih kmetov, prav tako bi takoj začeli izvajati projekt povečanja samooskrbe s hrano in posledičnega ustvarjanja 10.000 novih delovnih mest, potrošnikom pa bi s tem zagotovili več kakovostne hrane po sprejemljivih cenah.

Če bo kmetijski resor vodil kdo drug, bo SLS kot pogoj za sodelovanje v vladi zahteval, da se omenjeni konkretni koraki za uresničitev strankinih ciljev glede samooskrbe in ustvarjanja pozitivne razlike pri nabavi reprodukcijskega materiala in prodaji kmetijskih pridelkov zapišejo v koalicijski pogodbi.

Oskrba energije
Samooskrbe pa ne bi povečali samo s povečano pridelavo hrane, ampak tudi na energetskem področju, z lesno biomaso. Poslanec Franc Bogovič je poudaril, da je mogoče v Sloveniji z ustanovitvijo desetih centrov za lesno biomaso energetsko nadomestiti za okoli 500 do 600 milijonov evrov uvoženih fosilnih goriv.