Pred nedavnimi parlamentarnimi volitvami je začela veljati novela zakona, ki stranke zavezuje, da na svoje kandidatne liste uvrstijo vsaj četrtino ženskih kandidatk. Novela je sicer začasna, saj se bodo ženske kvote postopoma povečevale, in sicer na 35 odstotkov na volitvah leta 2012 in na 40 odstotkov na lokalnih volitvah leta 2014.

Po volitvah le ena ženska več
V iztrekajočem se mandatu je v državnem zboru sedelo 11 žensk, glede na neuradne izide nedavnih parlamentarnih volitev, pa jih bo v naslednjem mandatu funkcijo poslanke opravljalo 12.

Slovenija na repu Evrope po zastopanosti žensk
Delež slovenskih poslank v državnem zboru tako ostaja pri okoli 13 odstotkih, kar jo uvršča na rep evropske lestvice. Na vrhu je Švedska, kjer delež ženskih poslank presega 40 odstotkov, evropsko povprečje pa znaša 23 odstotkov. Še slabše se Slovenija uvršča pri sodelovanju žensk v vladi, saj je bil njihov delež do zdaj le okoli 6-odstoten. Evropsko povprečje znaša 24 odstotkov, izstopajo pa Norveška, Švedska in Španija s 50 odstotki in Avstrija s kar 55 odstotki.

SD: Največji delež ženskih poslank
Razmerje med ženskimi in moškimi poslanci se je opazno spremenilo v SD-ju, ki je imel v iztekajočem se mandatu tri poslanke, od teh eno prebežnico iz LDS-a. Po neuradnih volilnih izidih naj bi se moškim kolegom v tem mandatu pridružile Darja Lavtižar Bebler, Breda Pečan, Andreja Črnak Meglič, Janja Klasinc, Andreja Rihter, Melita Župevc, Renata Brunskole in Majda Potrata. Število žensk med kandidatkami za državni zbor je bilo visoko tudi na volitvah leta 2004, saj je bilo na volilni listi 27 kandidatk. Na letošnjih volitvah je kandidiralo 31 poslanskih kandidatk.

LDS bo zastopala predsednica
Tudi LDS je na liste uvrstil več kot zahtevano četrtino ženskih kandidatk, medtem ko jih je na volitvah leta 2004 kandidiralo 22. Kljub temu se je v parlament uspelo prebiti le predsednici stranke Katarini Kresal, ki bo, kot kažejo neuradni izidi, edina ženska med petimi poslanci LDS-a. LDS iztekajoči se mandat zaključuje brez žensk, saj so se te med mandatom pridružile SD-ju in Zares-u.

Zares bo v novem mandatu zastopala le Majda Širca Ravnikar, saj se Cveti Zalokar Oražem ni uspelo prebiti v parlament. Druge stranke ženskih predstavnic v državnem zboru ne bodo imele.

SNS, SLS+SMS in DeSUS brez žensk v DZ-ju
Iztekajoči se mandat je sicer med strankami, ki so se v parlament prebile tudi po nedavnih volitvah, z žensko predstavnico začela le SNS, in sicer s poslanko Barbaro Žgajner Tavš. Ta je med mandatom prestopila v stranko Lipa, ki pa se ni uspela uvrstiti v državni zbor. Dve poslanki je imel tudi NSi, ki pa ga v naslednjem mandatu prav tako ne bo v državnem zboru, medtem ko med poslanci SLS-a in DeSUS-a ni bilo ženskih poslank.

Znana imena iz športa in zabave na kandidatnih listah
Mnenja o ženskih kvotah so med strankami sicer deljena, mnoge pa so priznale, da so imele težave pri iskanju kandidatk. Na kandidatnih listah so se tako znašla tudi imena znanih Slovenk, med njimi nekdanje smučarke Katje Koren, sanjske ženske Miše Margan, umetnice Jerca Mrzel, nekdanje SNS-ovke Polonce Dobrajc, ki je kandidirala za SDS, in drugih znanih imen iz športnega in umetniškega življenja. Kljub temu se je v državni zbor uspelo prebiti večinoma tistim kandidatkam, ki so funkcijo poslanke že opravljale.

Aleksandra K. Kovač