Foto: Galerija Displaj
Foto: Galerija Displaj

Gašper Krajnc, Jaka Vukotič, Istvan David, Bojana Dimitrovski, Dejan Kralj, Marko Renko, Mojca Krajnc in fotografinja Mimi Antolović je osmerica pionirjev, s katero galerija Displej prebija led na slovenskem trgu.

Načrti so veliki, opcije odprte, bi lahko povzeli pogovor z Barbaro Sekirnik, vodjo galerije, ki skrbi tudi za njeno promocijo. Displej, neke vrste platforma za ustvarjalce, ima zasnovana dva programa: poleg Galerije, kjer predstavljajo izbrana dela raznolikih ustvarjalcev, reproducirana na kakovostnem galerijskem papirju v giclée tehniki, so v sklopu Robe zastopani cenovno dostopnejši tiski manjšega formata.

Za zdaj še ni omejenih edicij, v prihodnosti verjetno bodo, zato dela niso oštevilčena, na zadnji strani pa so označena s potrdilom galerijske prodaje in natisnjenim podpisom avtorja. Prav tako je vsak avtor izbral opcijski okvir za posamezno delo.

"Želeli smo pokazati predvsem raznolikost tako samih avtorjev kot njihovih del, ki se lahko uporabljajo kot dekorativni elementi v prostoru ali pa kot pripovedovalci zgodb," nadaljuje Sekirnikova, ki priznava, da želijo izbor del prilagoditi slovenskemu trgu. Tako še vedno iščejo potencialne niše, tudi v fantazijskih ilustracijah. "Seveda bomo iskali novi krog, tudi nove avtorje," dodaja.

Umetniki s pobudo o ustanovitvi galerije

"Čas bo pokazal, kako bo nova normalnost vplivala na prihodnost vseh nas, malih in velikih galerij"

Pobuda za postavitev galerije je bila podana s strani varovancev agencije Umer, ki sicer zastopa ilustratorje in fotografe, ideja je preprosta: slovenski javnosti predstaviti svoja dela, poleg tistih, ki jih opravljajo za naročnike, založbe ali oglaševalska podjetja, in jih podati v galerijski zbirki. Za razliko od portala Society 6, kjer je zablestela slovenska ilustratorka Alja Horvat, Displej ne bo deloval po podobnem principu, da bi avtorji pošiljali svoja dela, ki bi jih galerija reproducirala. "To je za nas vendarle preveč komercialno," pove Sekirnikova.

Avtorji objavili dela iz svojih zasebnih zbirk

V izboru avtorjev so že omenjeni Bojana Dimitrovski, akademska slikarka in ilustratorka, dobitnica priznanja Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracij 2019, pa ilustrator Marko Renko in Dejan Kralj, oblikovalec in animator, ki verjame, da je vsaka človeška kreacija ali iznajdba slika avtorjeve duše.

"Če moram pri svojem delu projekte prilagajati naročnikom, ki imajo določene zahteve in smernice, so tukaj vsa dela moja, ustvarjal sem jih v daljšem časovnem obdobju," pove Dejan. Njegove večinoma dvobarvne ilustracije, tudi triptihi, so preplet simetrije, vzorcev in simbolike. "Zanima me ljudska naivna umetnost, ki ima notranji naboj, saj ljudi nagovarja na zelo primaren način, ki je malo umazan, malo grob, vsak od nas pozna te oblike." Liki kot iz srednjeveških tapiserij: kače, sove, volkovi: "V ilustracijah so tudi demoni, na katere dosti ljudi odreagira s strahom, morda zaradi indoktrinacije, ker so to rogata bitja ‒ hudič. Zakaj je to ljudem všeč, zakaj jih nagovarja? Ker globoko v sebi poznamo te oblike, morda se jih celo malo bojimo."

Mimi Antolović: Imam še kaj pokazati

Tudi Mojca Krajnc je ilustratorka, prepoznavna po obarvanih temah, ki jih postavlja pred monokromna ozadja, narativno pa se giblje med ilustriranimi oglasi in estetiko pop arta. Gašper Krajnc, stripar, niza prizore in drobce vsakdanjega življenja. Istvan David je s serijo kolažev Final Cut ustvaril nova umetniška dela, s tem ko je ilustracije, ki so bile v štirih letih objavljene v slovenskih tiskanih medijih, sestavil v zgodbo detajlov. Jaka Vukotić je poklicni ilustrator, čigar dela so znana tudi šolarjem, saj ilustrira šolske učbenike, med zadnjimi stvaritvami je nedavno izdana knjiga Znamenitni: imenitne zgodbe znamenitnih osebnosti v stripu.

Med izbrano osmerico pa predvsem zaradi forme ustvarjanja izstopajo tihožitja cvetja Mimi Antolović, uveljavljene slovenske fotografinje, aktivne predvsem v svetu mode: "Nisem obrtniška fotografinja, ampak kreativna in tu je tudi vzgib mojega sodelovanja z galerijo, saj menim, da imam še kaj pokazati," razmišlja Mimi, ki se v času pogovora mudi na ljubljanskem tednu mode LJFW. Največji izziv pri fotografiranju tihožitja rož ji je bilo posneti fotografijo, ki ne bi imela poznejših digitalnih popravkov. "To so skoraj da raw fotografije, na katerih se prelivajo barve in svetloba. Ravno za ta namen sem razvila posebno tehniko fotografiranja," razkrije fotografinja.

Čeprav ime galerije Displej referira prikazovalnik elektronskih naprav, pa ne želijo ostati ujeti v binarnem svetu; dela avtorjev bodo razstavljali tudi po galerijah po Sloveniji.