James Dean je poosebljal uporniški duh druge polovice 20. stoletja. Foto: EPA
James Dean je poosebljal uporniški duh druge polovice 20. stoletja. Foto: EPA
Lojze Kovačič: Prišleki
Čari maturitetnega branja ...
Če ne bi bilo upornikov in revolucionarjev, ne bi bilo revolucij. Logično. Foto: EPA

Celo leto smo brali tu in tam depresivne, tu in tam pretenciozne, tu in tam klišejske tri romane o odraščanju slovenskega mladega protagonista v obdobju druge svetovne vojne.



James Dean v eseju o 2. svetovni vojni?
Društvo Sokol, borba domobranci vs. partizani, kino Svoboda, skrivanje po zakloniščih, prve ljubezni v okupirani Ljubljani in socialne stiske so me že preganjale v nočnih morah do te mere, da sem hotela zažgati vse tri knjige. Profesorica slovenščine in tako zasnovan slovenski šolski sistem pouka slovenščine sta me hotela prepričati, da se v vsaki besedici, v vsaki postavitvi vejice ali podpičja in v vsakem imenu skriva skrit pomen, neki poetični podton, morda šifrirano sporočilo avtorja.

Verjetno se noben ni čudil, da sem med dvema tezama, postavljenima na maturitetnem eseju: Uporništvo se izplača oz. Uporništvo se ne izplača, izbrala prvo. Niti premišljevati mi ni bilo treba - besede so se kar kipele iz mene. V 4 strani dolgem eseju, za katerega nam je profesorica osem mesecev polagala na srce, naj pišemo po šabloni in - posredno - naj ne bomo kreativni, sem obdelala vse od tega, kako uporniki spreminjajo svet, do Jamesa Deana in Upornika brez razloga. Tema mi je bila pisana na kožo.

Točka manj za uporništvo
Mesece pozneje sem izvedela, kako je maturitetna komisija ocenjevala eseje: argumentiranje teze Uporništvo se ne izplača: 4 točke, argumentiranje teze Uporništvo se izplača: 3 točke. Nikoli ne bom izvedela, ali se mi je tista manjkajoča točka izmuznila ravno tu. Ampak že glede na to bi lahko ugotovila, da se uporništvo ne izplača.

Skok nekaj let v prihodnost: uporništvo me je prineslo nekaj postrani pogledov, precej zamer, nekaj kriznih sestankov, goro scefranih živcev (bolj na strani drugih kot na moji strani), nekaj outsiderskih "Zakaj si taka?" trenutkov in nekaj neuspelih poizkusov psihološke analize tipa "Kaj se ti je v otroštvu hudega zgodilo?". Po drugi strani pa ti taka drža (če je iskrena) pridobi (vsaj tiho) spoštovanje peščice, precej materiala za anekdote, in če imaš res dober dan in veliko sreče, lahko sem ter tja celo spremeniš kakšno stališče, problem ali pomankljivost v sistemu.

Kako ubiti upornika v nas
Naj še dodam, da uporništva v človeku ni mogoče zatreti z nižjim esejskim točkovanjem, ki ga je uvedel program ministrstva ene najbolj neuporniških vlad razvitega sveta, pogovorom, nadiranjem ali negativnimi komentarji pod članki.

Ker samo bistvo uporništva (brez razloga) je, da ravnaš ravno v nasprotju od tistega, kar ti avtoritete rečejo, da moraš. Za neuporniško (nekateri bi rekli odraslo ali zrelo, drugi komformistično in vdano v usodo) držo se odločiš sam, ko te uporništvo enkrat stane več v popolnoma praktičnih ozirih, kot ti da v ozirih lastnega jaza.

Kaja Sajovic