Dr. Ruth, psihologinja judovskega rodu, ki je v času pohoda nacizma emigrirala iz Nemčije, je v 80. v ZDA postala prava kulturna ikona. Uvedla je nov, bolj svoboden in iskren način pogovora o spolnosti v javnih občilih, predvsem na radiu in televiziji.

Pri reviji Playboy so Westheimerjevo lani uvrstili na 13. mesto seznama 55 ljudi, ki so v zadnjih 55 letih najbolj vplivali na dojemanje spolnosti.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 470 pr. n. št se je rodil grški filozof Sokrat.

Leta 780 pr. n. št. so na Kitajskem opazovali prvi popoln sončni mrk.

Leta 1039 je umrl svetorimski cesar Konrad II.

Leta 1070 so naredili sir roquefort v jami blizu Roqueforta v Franciji.

Leta 1647 je britanska vojska zajela kralja Charlesa I. za talca.

Leta 1745 so Prusi porazili Avstrijce pri Hohenfriedbergu.

Leta 1784 je Elisabeth Thible iz Lyona postavila nov rekord v letenju z balonom – višje in dlje kot kdor koli do takrat. Bila pa je tudi prva ženska, ki je sploh poletela z balonom. Njen polet je trajal 45 minut, kar je 20 minut več, kot sta letela Dr. Pilâtre de Rozier in markiz d’Arlandes šest mesecev pred tem. Thiblova se je z balonom dvignila kar 2591 metrov visoko, Rozier in d'Arlandes pa sta letela le 900 metrov visoko.

Leta 1798 je umrl eden največjih ženskarjev Giovanni Giacomo Casanova, ki je bil obenem tudi velik pustolovec. Giacomo Casanova je bil posebnež v tistem času, saj je slovel po tem, da se je predstavljal kot velik gospod, človek žlahtnega vedenja, duhovitega duha, bil je tudi vohun, čarovnik, pisatelj. Rodil se je 2. aprila 1725 v Benetkah kot prvi izmed šestih otrok igralke Zanette Farussi in igralca/plesalca Gaetana Giuseppeja Casanove.

V Padovi je študiral teologijo, pozneje pa še pravo in postal celo kardinalov tajnik. Bil je beneški vojak na Krfu, igralec v Carigradu, razuzdanec, ki je na veliko zapravljal denar senatorja Bragadina, ki mu je rešil življenje. Znan je tudi po tem, da mu je uspel neverjeten podvig - rešil se je iz beneškega zapora. Casanova je osvojil nešteto ženskih src, svoje pustolovščine pa je pozneje, ko se je preselil na Češko, opisal v svojih Spominih in v delu Beg iz beneške ječe.

Leta 1831 je neodvisna in ustavna monarhija Belgija imenovala princa Leopolda za prvega kralja.

Leta 1877 se je v Pforzheimu rodil nemški kemik Heinrich Wieland. Leta 1901 je postal doktor organske kemije na univerzi v Münchnu. Leta 1927 je prejel Nobelovo nagrado za delo o žolčni kislini.

Leta 1878 sta Velika Britanija in Turčija sklenili sporazum, po katerem je Velika Britanija dobila Ciper in se zavezala, da bo pomagala Turčiji, če bi jo napadla Rusija.

Leta 1896 se je Henry Ford po ulicah Detroita prvič odpravil na poskusno vožnjo v svojem fordu.

Leta 1912 se je sesul stožec gore Katmai na Aljaski.

Leta 1920 je madžarska vlada podpisala z državami antante trianonsko mirovno pogodbo, ki je določala mirovne pogoje z državami, ki mejijo na Madžarsko. Po tej pogodbi sta Slovaška in podkarpatska Rusija postali del na novo ustanovljene Češkoslovaške republike, Transilvanija in vzhodni Banat je dobila Romunija, zahodni Banat, Bačka in Prekmurje pa so bili priključeni novi kraljevini SHS.

Leta 1923 se je v Dragotincih rodil škof Vekoslav Grmič. Od leta 1980 je bil naslovni škof. V letih 1968 do 1982 je bil predsednik celjske Mohorjeve družbe. Napisal je več knjig in veliko objavljal v slovenskem in tujem teološkem časopisu. Bil je eden glavnih pobudnikov teoretičnega in praktičnega dialoga med verniki in neverujočimi na Slovenskem na temelju skupnih humanističnih in socialističnih vrednost. Leta 2002 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, bil pa je tudi častni občan mesta Maribor. Umrl je 21. marca 2005.

Leta 1924 so v spomin na vse vojake, ki so umrli v prvi svetovni vojni, postavili večno luč v Madison Parku v New Yorku.

Leta 1926 so Roberta Earla Hughesa razglasili za najtežjega človeka na svetu. Takrat je Robert tehtal kar 468 kg.

Leta 1940 so nemške sile vkorakale v Pariz.

Leta 1942 je umrl nemški nacistični uradnik Reinhard Tristan Eugen Heydrich.

Leta 1942 se je začela bitka med Američani in Japonci za prevlado na Midwayu, ki so jo Japonci izgubili, kar je bil tudi njihov prvi poraz v drugi svetovni vojni.

Leta 1944 je zavezniška peta armada vkorakala v Rim in zavzela večno mesto.

Leta 1946 je bila vidna največja sončna protuberanca (plamenu, oblaku podoben pojav svetleče se materije nad Sončevo kromosfero).

Leta 1947 se je v Schwechatu rodil avstrijski politik Viktor Klima, dolgoletni član socialdemokratske stranke.

Leta 1961 sta se na Dunaju sešla ameriški in sovjetski voditelj John Fitzgerald Kennedy in Nikita Hruščov. Srečanje, namenjeno umiritvi razmer po svetu in razorožitvi, je bilo neuspešno.

Leta 1970 je otoška država Tonga v Tihem oceanu postala neodvisna država.

Leta 1982 je Izrael napadel tarče v južnem Libanonu.

Leta 1989 je kitajska vojska končala več tednov trajajoče miroljubne demonstracije za demokracijo in človekove pravice v državi. Tanki in vojaški tovornjaki so zapeljali v množico demonstrantov na Trgu nebeškega miru v Pekingu. V krvavih spopadih je umrlo več kot 3000 ljudi.

Leta 1989 je neki pekinški policist streljal in ranil kitajskega premierja Li Penga.

Leta 1989 je iranski voditelj Ajatola Ruhula Homeini zaradi notranjih krvavitev umrl v 86. letu starosti.

Leta 1989 je na prvih svobodnih volitvah na Poljskem zmagala Solidarnost, parlamentarno telo istoimenskega sindikata, ki je bil po osmih letih spet dovoljen.

Po parlamentarnih volitvah je postal ministrski predsednik Tadeus Mazowiecki. Solidarnost pa se je iz sindikata, ki je imel več kot dva milijona in pol članov, razvil v politično gibanje, ki je vključevalo vse opozicijske skupine.

Neodvisno nekomunistično delavsko zvezo Solidarnošč (Solidarnost) je skupaj s somišljeniki ustanovil Lech Walesa. Solidarnost je v kratkem času pridobila deset milijonov članov, Walensa pa je bil njen nesporni voditelj.