Na Ljubnem ob Savinji je Planinska zveza Slovenije (PZS) s priznanji nagradila najbolj neutrudne planinske prostovoljce. "To je zelo široka paleta planincev, ki prispevajo k razvoju naše organizacije – predsedniki društev, društveni delavci na preostalih nalogah, markacisti, vodniki, alpinisti in še marsikdo, ki prispeva k temu, da se naša dejavnost lahko širi," je za TV Slovenija dejal predsednik PZS-ja Jože Rovan in ob tem poudaril tudi gospodarje koč, ki so nekako zavetišča planincev. Za njihov prispevek k planinstvu in Planinski organizaciji je svečane listine prejelo 11 nagrajencev. Podelili so tudi 22 spominskih plaket in tri častne znake PZS-ja.
V Sloveniji je po zaslugi prostovoljcev več kot 10.000 kilometrov pohodnih poti, kar 400.000 Slovencev pa naj bi redno hodilo v hribe. "Želimo si, da so njihova pota varna. Po eni strani so za to pomembne dobro urejene poti – s čimer pravzaprav nimamo večjih težav, novost je tudi, da nas v zadnjem času finančno podpira tudi država –, po drugi strani pa je za varnost vsak nekako odgovoren sam in za to potrebuje ustrezno znanje," je povedal Rovan.
Za 63.000 članov PZS-ja znanje ni težava, saj imajo za njih organizirana različna izobraževanja. Ker vodniki to znanje širijo, na turah po njegovih besedah praktično nimajo nesreč, zatakne pa se pri vseh preostalih. "Zev med 63.000 in 400.000 je ogromna, težko dosegamo vse ljudi. Naša želja je ponuditi znanje tudi preostalim, saj smo na neki način moralno odgovorni tudi za njih," meni Rovan, ki je poudaril, da je nesreč odločno preveč, med udeleženci v nesrečah pa je skoraj polovica tujcev, ki jih je še težje doseči.
Ena izmed zadnjih akcij PZS-ja je sicer Peš iz dolin do višin. "Planinstvo je, če gledamo ogljični odtis, velik grešnik. Vozimo se do gora, razpasla se je navada, da se peljemo naprej, do zadnjega, najvišjega parkirišča. To želimo spremeniti," je pojasnil predsednik PZS-ja in dodal, da ljudi, kjer je mogoče, želijo usmeriti na javni promet, ali pa jih spodbuditi, da za doseganje izhodišč v dolinah, uporabijo kolesa. "To ne bo jutri, miselnost je težko spremeniti tako hitro, vendar verjamem, da bomo to postopoma dosegli," je še odločno pristavil in spomnil, da so bili slovenski hribi pred leti polni plastične nesnage, da pa so postali čisti, je trajalo približno 20 let.
Prejemniki svečanih listin za leto 2023 so:
Marjan Grosman (PD Zreče) za dolgoletno delo v PD Zreče, predvsem za delo z mladimi in za velik prispevek k delovanju planinstva v občini Zreče,
Viktor Furman (PD Galicija) za dolgoletno vsestransko delo v planinski sekciji Galicija znotraj PD Žalec in pozneje v novoustanovljenem društvu PD Galicija,
Mirko Tovšak (PD Mislinja) za dolgoletno, vsestransko delo v PD Slovenj Gradec in PD Mislinja, MDO PD Koroške in v organih PZS,
Marijana Pančur (PD Gorje) za dolgoletno predano delo v PD Gorje, predvsem na področju gospodarstva, varstva narave in dela z mladimi,
Anton Progar (PD Krka Novo mesto) za dolgoletno vsestransko delo v PD Krka Novo mesto in na širšem območju Dolenjske in Bele krajine,
Katarina Filipič (PD Cerkno) za dolgoletno, vsestransko predano delo v PD Cerkno, za delo z mladimi in prenašanje ljubezni do gora na mladi rod,
Anton Paulič (PD Dol pri Hrastniku) za dolgoletno delo v PD Dol pri Hrastniku, posebej za delo z mladimi in širjenje planinstva na širšem območju Zasavja,
Marko Dakskobler (PD Podbrdo) za dolgoletno, vsestransko delo v PD Podbrdo in na širšem območju Baške grape,
Aleš Arih (PD Maribor Matica) za dolgoletno vsestransko delovanje v PD Maribor Matica, za delo z mladimi in za ohranjanje kulturne dediščine,
Mirjam Frankovič Franetič (PD Sežana) za dolgoletno delo v PD Sežana, za delo z mladimi, za urejanje tematskih poti in za sodelovanje pri izdaji planinskih vodnikov,
Boris Lazar (PD PT Ljubljana) za dolgoletno delo v PD Pošte in Telekoma Ljubljana, za delo na področju vodništva in planinskega gospodarstva - vzdrževanje Poštarskega doma na Vršiču.
Priznanja vodstva ki jih podeljuje predsedstvo PZS, so prejeli:
Andrej Šter - zlati častni znak PZS za njegov prispevek pri reševanju na odpravah v tujini; z diplomatskimi izkušnjami in pozitivno naravnanostjo je namreč odpiral vrata mednarodne diplomacije;
Silvo Karo (PD Domžale) - zlati častni znak PZS za njegov prispevek k alpinizmu na najvišji ravni in za promocijo gorske kulture, kar je že vse od ustanovitve poslanstvo Festivala gorniškega filma;
Marta Krejan Čokl (AK Ravne na Koroškem) - zlati častni znak PZS za njen prispevek k alpinizmu in za dolgoletno prepoznavno delo pri Planinskem vestniku
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje