75 let in 800 številk pozneje, Ciciban še vedno vzgaja generacije. Foto: Uredništvo Ciciban
75 let in 800 številk pozneje, Ciciban še vedno vzgaja generacije. Foto: Uredništvo Ciciban

Legendarna revija Ciciban, ki je namenjena otrokom med 6. in 8. letom in jo izdaja Založba Mladinska knjiga, je zaznamovala življenje mnogih otrok, staršev in učiteljev. Izhajati je začela leta 1945, takoj po koncu druge svetovne vojne, med njenimi snovalci pa so bili tudi prva urednica Mladinske knjige Kristina Brenkova, prvi urednik Cicibana Josip Ribičič ter pisatelja Oskar Hudales in Albert Širok. Ti so si namreč želeli, da bi čim več otrok prišlo v stik s kakovostno literaturo in ilustracijo, okoliščine za otroško revijo in s tem tudi Cicibana pa so se nastale že pred vojno, saj je bil že takrat velik posluh za otroško periodiko.

Takoj po drugi svetovni vojni je nastala revija, ki je postala velik del slovenskega otroškega čtiva. Foto: Uredništvo Ciciban
Takoj po drugi svetovni vojni je nastala revija, ki je postala velik del slovenskega otroškega čtiva. Foto: Uredništvo Ciciban

V 75 letih se je tako zvrstilo 800 številk revije, ki je ime dobila po liku iz priljubljene pesniške zbirke Otona Župančiča. Ta je namreč z izrazom ’Ciciban’ tudi ljubkovalno klical svojega sina Marka. Danes so cicibani vsi otroci, med časom izdajanja pa je najstarejšo revijo za otroke na Slovenskem prebralo že na milijone bralcev. Revija otroke oblikuje, jih vzgaja in popelje v nove svetove literature, vizualne umetnosti, znanosti, glasbe in tudi gibalne vzgoje. Ciciban na približno 60 straneh obravnava teme, ki so del otroškega vsakdana, hkrati pa spodbuja komunikacijo med otrokom in starši ali učitelji.

Starše pogosto tudi izobražuje v posebnih prilogah. Od leposlovnega dela z izvirnimi domačimi besedili, prevodi ali ponatisi do didaktičnega dela, ugank ter naravoslovne, likovne in glasbene rubrike pa sicer Ciciban spodbuja bralce k različnim podvigom. "Vsak Ciciban in tudi Cicido naj bi bil galerija različnih avtorskih imen, avtorskih poetik, umetniških vrst in žanrov, kjer vsak otrok najde nekaj zase. Kjer se vsak počuti nagovorjenega: dobrodošel in doma," je povedala Slavica Remškar, Cicibanova odgovorna urednica.

Kako v množici "ljubkih in sladkobnih knjig" najti dobre otroške slikanice?

Od rjavkastega papirja do bleščečega ovitka

Največkrat nagrajena revija je tako literarno kot tudi zabavno, poljudno in poučno čtivo, ki s svojo družino vrhunskih avtorjev in ustvarjalcev z različnih področij pomaga vzpostaviti merilo

kakovostne otroške periodike. Založba Mladinska knjiga namreč med drugim spodbuja slovenske skladatelje k ustvarjanju novih glasbenih del za otroke, podpira pa tudi izvirno slovensko mladinsko književnost, kljub potrošniški usmerjenosti trenutne družbe. Izdelke in vsebine avtorjev pa vključijo glede na tematsko in slogovno ustreznost, v več kot 70 letih delovanja so se zamenjali številni uredniki, ki so pustili svoj pečat, sčasoma pa se je spreminjala tudi sama revija.

Naslovnice so vedno sledile sodobnim umetniškim trendom. Foto: Uredništvo Ciciban
Naslovnice so vedno sledile sodobnim umetniškim trendom. Foto: Uredništvo Ciciban

"Vsa slovenska povojna zgodovina se zrcali tudi v Cicibanu," je povedala Slavica Remškar in dodala, da je z vezanimi letniki Cicibana in tudi Cicidoja mogoče zelo zgoščeno in nazorno spoznavati razvoj leposlovja, ilustracije, glasbe, poljudne znanosti na Slovenskem. Omogočajo tudi opazovanje umetniške poti in razvoj pomembnih slovenskih ustvarjalcev za otroke, ki se jim je Ciciban pomagal izoblikovati in jim nudil odskočno desko v svet umetnosti. Ob tem je odgovorna urednica omenila velika imena, kot so Marlenka Stupica, Zvonko Čoh, Tone Pavček, Svetlana Makarovič, Janez Bitenc in Mira Voglar, med sodelujoče avtorje pa med drugim lahko dodamo še Elo Peroci, Kajetana Koviča, Andreja Rozmana - Rozo, Jelko Reichman, Marjana Mančka in Boštjana Gorenca - Pižamo. "V teh otroških revijah lahko v odsevu spremljamo menjavanje političnih sistemov, spreminjanje družbenih vrednot, čustvovanja, konceptov otroka, otroštva, družine, okusov, poetik in estetik," je povedala Remškarjeva in dodala, da se lahko v zgodovini razvoja otroške revije zazna tudi vpliv novih medijev, kot so radio, televizija, računalnik in vsesplošna digitalizacija.

Ob 60. jubileju. Foto: Uredništvo Ciciban
Ob 60. jubileju. Foto: Uredništvo Ciciban

Strani vezanih letnikov naj bi tako delovali kot časovni stroj. "Ponesejo nas od prvih 'po partizansko' – bolj z voljo kot z denarjem – ustvarjenih številk, natisnjenih na hrapav rjavkast papir, pa vendarle z barvami, da bi otroci dobili v roke vsaj nekaj svetlega, srečnega – pa do letošnjih izvodov z bleščečim ovitkom in prefinjenim oblikovanjem," je pojasnila Slavica Remškar, a pripomnila, da sedanje urednice najbrž zaman upajo na tako veliko otroško veselje revije kot v jeseni leta 1945. "Nisem klavrno sentimentalna, smejem se – tako pač je," je še priznala urednica, ki tudi sama že celo življenje živi s Cicibanom, saj je bil ta del domače knjižnice, ki se je sicer oblikovala že pred njenim rojstvom.

Naklada se je zmanjšala, a bralci vseeno ostajajo

Prvi Cicido je izšel leta 1998. Foto: Uredništvo Ciciban
Prvi Cicido je izšel leta 1998. Foto: Uredništvo Ciciban

Ciciban je bil vpet v šolski sistem in oblika dodatnega učnega gradiva. Po besedah Remškarjeve je bil "skorajda obvezen in tudi zelo poceni, dostopen vsakemu otroku". Več desetletij je bila nanj naročena večina otrok v razredu, predvsem v 70. in 80. letih, ko je bil na čelu Cicibana Božo Kos. Takrat je naklada Cicibana znašala skoraj 100.000. "Za naše čase in razmere je to fantazijska številka," je dejala Remškarjeva in dodala, da ima Ciciban mesečno še vedno toliko bralcev, vendar pa je kupcev in naročnikov bistveno manj. "Res pa je, da je Ciciban do leta 1998 vključeval otroke od tretjega do osmega leta, takrat pa smo poleg Cicibana za predšolske otroke ustvarili revijo Cicido. Tako imamo zdaj na mestu ene revije dve," je še pojasnila. Na obe reviji so naročene tako knjižnice v šolah kot tudi v vrtcih, saj ju zaposleni priporočajo kot dobro bralno gradivo, v nekaterih ustanovah pa imajo tudi poverjeništva.

Cicido je po besedah Remškarjeve ravno eden izmed temeljnih odzivov na sodobne zahteve, saj so interesi otrok, ker jim zabavo in igrivo učenje ponujajo tudi drugi mediji, vedno bolj raznoliki, otroci sami pa tako tudi vedno bolj zahtevni. "Zato predšolskemu otroku namenjamo drugo in drugačno revijo kot šolarki ali šolarju prvega triletja," je razložila Remškarjeva in poudarila, da poskušajo tako urednice kot tudi avtorji pri tem upoštevati razvojne potrebe različno starih naslovnikov, njihovih družin, interesov in zmožnosti.

Najnovejša naslovnica Cicibana. Foto: Uredništvo Ciciban
Najnovejša naslovnica Cicibana. Foto: Uredništvo Ciciban

Digitalizacija in s tem 'Velika sprememba' pomeni tudi večji boj za pozornost naslovnikov

Nekoč, v planskem gospodarstvu, se namreč Cicibanu ni bilo treba prilagajati zahtevam trga. Danes še vedno ohranja svojo kakovost, a se je revija do določene mere morala prilagoditi, saj neoliberalni trg določa, kaj bere najmlajši. V želji, da prodrejo do pozornosti mladih družin, se obe reviji v medijih oglašujeta. "Prisotni smo na družbenih omrežjih, z izobraževalnimi dejavnostmi pa tudi v pedagoškem prostoru," je povedala Remškarjeva, dodala pa, da zaradi trenutne situacije, ko posamezna predavanja in izobraževalna srečanja niso mogoča, izvajajo CiciAkademijo. Gre za "virtualni webinar o pomenu skupnega, družinskega in individualnega branja."

Ravno digitalizacijo in s tem vseprisotnost računalnikov in spleta pa lahko označimo kot ’Veliko spremembo’ v revijah. Tam se ta odraža tako posredno – vedno večji boj za pozornost naslovnikov – kot tudi neposredno pri izbiri besedil, ki "lovijo begajočo in pešajočo bralsko pozornost tako otroka kot njegovih odraslih," tako pa so besedila vedno krajša in bogato členjena z ilustracijo, črke in razmiki pa so večji.

Današnji otroci so predvsem vizualno naravnani, zato je pomembna predvsem privlačna naslovnica. Ciciban je od nekdaj zaznamovala barvita naslovnica, z velikim naslovom iz debelih črk in z ilustracijami največjih slovenskih ilustratorjev, ki so sledile sodobnim trendom umetnosti. Iz ilustracij, ki popestrijo revijo in pritegnejo otroško pozornost, pa otrok sestavlja pomene, ubesedi zgodbo in izpove lastno izkušnjo. "Ilustracije v reviji za naslovnika, ki še ni pismen, še ne zna brati ali se v svet branja šele trudoma uvaja, seveda niso samo 'osvetlitve', ponazoritve in dopolnilo zgolj okras besedilom," je povedala Remškarjeva in dodala, da so ilustracije tako bistveni in enakovredni deli besedil, enako pa velja za fotografije v poljudnem poučnem delu.

Medvedje pesmice, pravljice in uganke za Cicibanov 70. rojstni dan. Foto: Uredništvo Ciciban
Medvedje pesmice, pravljice in uganke za Cicibanov 70. rojstni dan. Foto: Uredništvo Ciciban

Branje na papirju še vedno tisto pravo

Ciciban pa naj bi že od nekdaj nagovarjal različne bralne sposobnosti, ki jih usvaja otrok med svojim razvojem, na ta način pa se vzpostavi tudi vez med starši ali učitelji in otrokom, ki mu morajo nekatera besedila brati. "Organska celota besede in podobe so zlasti polliterarni žanri, kot so slikopis, strip in zgodba v slikah," je pojasnila Remškarjeva. Ciciban je živ in priljubljen tudi zato, ker spodbuja otroško ustvarjalnost. To poudarja tudi množična udeležba Cici Vesele šole, vzgojno-izobraževalne rubrike, ki vsak mesec obravnavajo premišljeno izbrano temo, na koncu šolskega leta pa lahko vsi otroci na ciciveseošolskem dnevu preizkusijo svoje znanje in dobijo posebno pohvalo.

Ilustracije so bistveni deli besedil. Foto: Uredništvo Ciciban
Ilustracije so bistveni deli besedil. Foto: Uredništvo Ciciban

Revija Ciciban, ki spodbuja k branju v prostem času, pa tudi mlajši bratec Cicido s svojim izhajanjem v obliki revije še vedno poudarjata pomembnost branja na papirju. "Branje na papirju je bolj zbrano, osredinjeno, omogoča vračanje in poglabljanje, vživetje in vklapljanje lastne domišljije," je pojasnila Slavica Remškar in dodala, da gre pri tem za dejstva, podprta s številnimi raziskavami. Najbolje pa naj bi se bralno socializirali otroci, ki se bodo branja učili s papirja in z zaslona; samo zaslon ne bo zadostoval. Tega naj bi se zavedali številni učitelji ali vzgojitelji in starši. Odzivi na revijo naj bi bili tako predvsem v zadnjem času boljši. "Zanimivo, da se je branje revij in tudi naročanje nanje izrazito okrepilo prav med pandemijo," je ugotovila Remškarjeva in dodala, da so se v tem času, ko so otroci in starši več doma, vsi že prenajedli zaslonov.

Ciciban je bil od nekdaj zvest svojemu prvotnemu poslanstvu: izobraževanje otroka, ki vsak mesec dobi novo kakovostno branje različnih besedilnih zvrsti in vrst. V preteklosti je po letu osamosvojitve prah dvignil letnik Boža Kosa, ki ga je posvetil pomembnim politikom. Takrat so se odločili, da se v reviji političnim temam ogibajo. Uredniško delo namreč vodi predvsem skrbna izbira kakovostnega leposlovja in umetniške ilustracije ter dobro premišljen didaktični del. Vloga v življenju otrok je ostala enaka. "To je vloga, ki jo ima lahko umetnost v življenju vsakega človeka. Da bi le umetnost – pa naj bo s Cicibanom ali kako drugače – prišla k čisto vsakemu otroku, pa bo malo lažje živeti," je še pripomnila Remškarjeva, ki še danes lahko čuti otroški srh, ko bere pripovedi Lojzeta Kovačiča o porednih fantih iz mesta Rič Rač.

Ciciban se je na družbene spremembe in spremembe trga prilagodil, a v jedru se ni nikoli spremenil. Vzgojil in zabaval je generacije preteklih 75 let, brez dvoma pa bo to delal še vsaj naslednjih 75.