Zanima me, kateri bo lastnik teh stvari ob morebitnem razhodu. Ali velja kupoprodajna pogodba, če ni overjena pri notarju?

V vprašanju se naštevajo le premične stvari. Predpostavljam, da nepremičnin skupaj nista kupovala. Zato se odgovor nanaša samo na situacijo, ko so bile skupaj kupljene premične stvari manjše in srednje vrednosti.

Ker s fantom ne živita skupaj, pogoji za zunajzakonsko skupnost niso izpolnjeni. Stvari, ki sta jih kupila skupaj, zato niso vajino skupno premoženja, ampak vajina solastnina. Lastnika stvari sta oba in sicer vsak v deležu, ki je sorazmeren njegovemu prispevku ob nakupu, če se nista dogovorila drugače. Tako bo ostalo tudi po morebitnem razpadu zveze. Še naprej bosta solastnika stvari, ki sta jih kupila skupaj, v enakih deležih kot prej. Uporabljala jih bosta lahko oba sorazmerno s svojima deležema. Kako se bo to izvajalo v praksi, je stvar dogovora. Možna pa je tudi delitev solastnine. Dosežeta jo lahko sporazumno ali preko sodišča, če sporazum ni možen.

Načinov delitve je več: možno je, da en solastnik od drugega kupi njegov delež na stvareh (ga izplača); lahko si več stvari v solasti razdelita tako, da vsak dobi nekaj stvari, pri čemer lahko izhajata iz osebnih preferenc ali pa sledita temu, da vsak dobi stvari, katerih vrednost bo ustrezala seštevku vrednosti njegovih deležev na vseh stvareh; v poštev pa pride tudi prodaja stvari in razdelitev kupnine sorazmerno s solastniškimi deleži.

Vprašanje kupoprodajne pogodbe za posamezno stvar je pri vsem tem lahko pomembno, ni pa ključno. Gre za enega od možnih dokazov, kdo in koliko je prispeval k nakupu posamezne stvari, ki pa se ga z drugimi dokazi lahko ovrže (npr. izpisek prometa na osebnem računu, iz katerega bi se neposredno videlo, kdo je plačal posamezno stvar). Tudi z overitvijo pri notarju kupoprodajna pogodba ne bo dobila take dodatne dokazne moči, da se ne bi dalo z nasprotnimi dokazi utemeljiti, da je denar za nakup stvari prispeval drug partner, kot je napisan na pogodbi.