Zaradi pobega s kraja nesreče ni nihče samodejno odgovoren za povzročitev prometne nesreče. Odgovornost za povzročitev prometne nesreče se ugotavlja na podlagi dogajanja tik pred prometno nesrečo. Odločilna je vzročna zveza med kršitvijo prometnega predpisa in nastalo nesrečo. Ali drugače povedano, za prometno nesrečo je odgovoren tisti, katerega kršitev prometnega predpisa je bila neposredni vzrok, da je prometna nesreča nastala. Na drugi strani pa je treba vedeti, da gre pri tem za ugotavljanje poteka preteklega dogodka, kar je pogosto precej težavno (udeleženci se ne spomnijo, kaj se je zgodilo, prirejajo svojo zgodbo in podobno). Zato je pomembno, da se zberejo vsi možni podatki.

Pobeg udeleženca s kraja prometne nesreče lahko to precej oteži. Podatki se zberejo samo od ostalih udeležencev, kar je lahko v škodo tistega, ki je pobegnil. S poznejšo predstavitvijo svojega videnja dogodka ne bo dosegel enakega učinka, kot če bi ostal na kraju nesreče in dal policistom podatke takoj po nesreči. Policist bo imel verjetno že izdelano sliko o dogodku. Poznejša izpoved bo delovala manj verodostojno, saj obstaja možnost, da je ustrezno premišljena. Pobeglemu pa bo ne nazadnje škodil tudi slab vtis, ki ga je povzročil s pobegom (v smislu, da beži tisti, ki se počuti krivega). Skratka, pobeg ne pomeni samodejne krivde, lahko pa pobeglemu precej oteži obrambo pred morebitno obtožbo o krivdi.

Ne glede na krivdo za prometno nesrečo (torej tudi, če je ni povzročil) je tisti, ki pobegne s kraja prometne nesreče, lahko odgovoren za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči (329. čl. Kazenskega zakonika RS). Če je bil z njegovim prevoznim sredstvom ali zaradi njegovega prevoznega sredstva kdo poškodovan pa ga pusti brez pomoči, se ga lahko kaznuje z zaporom do enega leta. V primeru, če je poškodovani utrpel hudo telesno poškodbo ali smrt, pa je predpisana zaporna kazen od treh mesecev do petih let.