Tipični prizor iz Bangaloreja. Gneča. gneča. gneča, ... Foto: Reuters
Tipični prizor iz Bangaloreja. Gneča. gneča. gneča, ... Foto: Reuters
Na eni strani revščina ... Foto: EPA
... po drugi strani pa je v Bangaloreju potekal sejem računalniških igric. Foto: EPA
Lani so Bangalore prizadele hude poplave. Foto: EPA
Bangalore velja za indijsko Silicijevo dolino. Foto: EPA

Kot pravi legenda, je dobilo ime po kuhanem fižolu ("benda kaluru"), ki naj bi ga neka tamkaj živeča starka postregla lačnemu kralju v 10. stoletju.

Zgodovina navaja, da ga je leta 1537 ustanovil plemenski poglavar Kempe Gowda. Britanski kolonialisti so v njem zapustili čudovite avenije, parke, cerkve, muzeje in vile. Najbolj mogočna stavba v mestu je Vidhana Soudha (zgrajena leta 1954), kjer je sedež sekretariata in državnega zakonodajnega zbora. Za Indijce je ta zgradba v neodravidskem slogu pomembna zlasti kot turistična privlačnost, ki, razsvetljena ob nedeljah zvečer, privabi številne radovedneže in občudovalce.

Rast števila prebivalstva sovpada z gospodarskim napredkom. Leta 1951 je imelo mesto s satelitskimi naselji 786.000 prebivalcev, leta 1981 2.922.000, leta 1991 4.130.000 prebivalcev, zdaj pa naj bi številka že presegla vrednost 6 milijonov.

Eno razvitejših indijskih mest
V zadnjih dvajsetih letih je Bangalore postal eno od najbolj pomembnih južnoindijskih industrijskih središč z usnjarsko, kemično, letalsko, telekomunikacijsko, elektronsko in računalniško industrijo. K temu je pripomogla vlada Karnatake, ki je kot prva država v Indiji leta 1997 objavila informacijsko-tehnološki načrt.

Njegovi glavni cilji so bili izkoreniniti revščino, zagotoviti večje možnosti za zaposlitev in enakopravnost za ženske, računalniško opismeniti otroke v osnovnih šolah, usmerjati mlade v študij računalništva, elektrotehnike in informatike, kar bi jim kasneje povečalo možnosti za zaposlitev, vzpodbuditi poslovno sodelovanje z neangleško govorečimi državami ter Karnataki in Bangaloreju v informacijski tehnologiji zagotoviti dominanten položaj.

Sedež svetovnih gigantov
Investitorjem so ponudili razmeroma poceni izobraženo delovno silo, raziskovalne inštitute, infrastrukturno popolnoma opremljene informacijsko-tehnološke parke ter največje davčne olajšave v Indiji. Znotraj informacijske tehnologije je dosegla največje razsežnosti softverska industrija. Tu so se namestili svetovni računalniški giganti IMB, Novell, Microsoft, Oracle, Sybase, Hewlett-Packard, Siemens, Motorola, Compaq in Digital.

V letih 1991–1992 je 13 softverskih podjetij ustvarilo 1,5 milijonov USD prihodka, v letih 1998–1999 je 271 podjetij ustvarilo že 875 milijonov USD, za obdobje 2002–2003 pa načrtujejo celo med 2,5 in 3,0 milijarde USD prihodka.

Zaradi pozitivnih, pa tudi negativnih posledic (preobremenjenost infrastrukture, nekontrolirano širjenje mesta, obremenjevanje okolja), ki jih je prinesel razvoj informacijske tehnologije v Bangaloreju, se je vlada Karnatake odločila, da vzpodbudi in usmerja razvoj informacijske tehnologije tudi v druga mesta Karnatake: Mysore, Hubli, Mangalore in Manipal.

Blišč in beda
Klub skokoviti rasti in hitremu razvoju Bangalore ostaja tipično indijsko mesto, kjer se tudi po najbolj prometnih cestah brezskrbno sprehajajo svete krave. Razlika med bogatimi in revnimi se zdi nepremostljiva. Kljub osupljivemu bogastvu, ki se kaže v razkošnih vilah, h katerim spadajo čistilke, vrtnarji, varnostniki in šoferji, so v mestu številni brezdomci, ki so zatočišče našli v šotorih in barakah brez vodovoda, kanalizacije in elektrike, postavljenih na nikogaršnji zemlji.

Vladna pomoč in priložnostna dela velikokrat ne zadoščajo za preživetje, zato mnogi ljudje, zlasti otroci in invalidi, beračijo. Za "uspešnejše" tovrstno delo starši ali skrbniki otroke nemalokrat tudi pohabijo.