Močna naftnopredelovalna industrija v Omsku je gonilo razvoja. Foto: EPA
Močna naftnopredelovalna industrija v Omsku je gonilo razvoja. Foto: EPA

Za kratek čas, med letoma 1918 in 1919, ko je v Rusiji potekala državljanska vojna, je bil Omsk celo prestolnica države, kjer so bile deponirane imperialne zlate rezerve. V obdobju Sovjetske zveze je postal središče vojaške industrije. Po razpadu skupne države leta 1990 pa je v mestu zavladala velika brezposelnost, ki je bila posledica manjših naročil nekoč mogočne armade.

Mesto se je moralo na novo postaviti na noge. Odrešitev sta bila plin in nafta, s predelavo katere se na tem območju ukvarjajo že od 50. let 20. stoletja. Danes je rafinerija nafte, ki se razteza proti severu ob reki Irtiš, največja v Rusiji in tretja največja v Evropi! Družba Gazprom Neft, do leta 2005 in prevzema Gazproma imenovana Sibneft, je največji delodajalec v mestu.

Podnebje v Omsku je tipično kontinentalno z mrzlimi zimami in s toplimi poletji. Povprečna januarska temperatura je -19 stopinj Celzija, povprečna julijska pa +20. Po navadi je sončnih kar okoli 300 dni v letu. Omsk je tudi kulturno in izobraževalno središče, kjer ima sedež kar nekaj visokošolkih ustanov.