Devinski grad so med obiskom ravno prenavljali, zato pogled na zunanjost gradu ni bil tako lep kot sicer. Foto: MMC RTV SLO/B. T.
Devinski grad so med obiskom ravno prenavljali, zato pogled na zunanjost gradu ni bil tako lep kot sicer. Foto: MMC RTV SLO/B. T.
Devinski grad
Z Devinskega gradu se razprostira prelep pogled na Tržaški zaliv. Foto: MMC RTV SLO/B. T.

Grad, ki se dviga strmo nad Tržaškim zalivom, je postavila rodbina Wallsee, služil pa je kot sedež devinskega gospostva, ki je takrat segalo od Vipavske doline, prek Krasa in Notranjske vse do Reke. Grad se ponaša z bogato preteklostjo, prepleteno s krajevnimi ljudskimi pripovedmi, je pa tudi tesno povezan z zgodovino sosednjih krajev.

Devinski grad sestavljata dva gradova. Viden je novi grad, ob njem pa lahko opazimo tudi poraščene razvaline starega gradu. Ta je bil zgrajen v 11. stoletju, od celotne zgradbe pa lahko danes vidimo le obrise stražnega stolpa in ostanke arkade, ki pričajo o krvavih spopadih s Turki in z Benečani. Visoko na kraški skali se dviga novi grad, ki je zelo dobro ohranjen. V toku stoletij je bil grad večkrat razširjen, preurejen in restavriran, prvi pisani dokument, ki omenja novi grad, pa nosi datum 1363, ko je bil prvič razločljiv od stare utrdbe z leta 1139.

V gradu prebiva družina Torre e Tasso
Grad, ki je skozi stoletja igral pomembno vlogo v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu, je še posebej zanimiv, ker v njem še vedno prebiva plemiška družina Torre e Tasso (Turn und Taxis). Devinski knezi so bili znani kot meceni, književniki in ustanovitelji šol, samostanov in drugih insitucij, odlikovali pa so se tudi kot vojskovodje v spopadih s Turki, bili so pobudniki številnih bonifikacijiskih del na Goriškem ter potrpežljivi diplomatski posredniki med Habsburškim cesarstvom in Beneško republiko. Lastniki gradu so grad odprli obiskovalcem, tam prirejajo koncerte in slavnostna srečanja, dejstvo, da na gradu še vedno prebivajo, pa mu daje poseben čar in vanj vliva življenje.

Zelo zanimiv del gradu je park, katerega stezice krasijo kipi in zgodovinski predmeti, teče pa na raznih ravneh z živobarvnim cvetjem vseh vrst. Terase in stopnišča v parku omogočajo prelep razgled na Tržaški zaliv. Ob obisku Devinskega gradu pa je nujen tudi obisk bunkerja, ki je bil med drugo svetovno vojno vklesan v pečino nad morjem. Ta je bil preurejen v minimuzej, kjer hranijo zanimive zgodovinske predmete. Ti so razstavljeni v veliki dvorani, ki je velika 400 kvadratnih metrov in vklesana 18 metrov globoko v skalo.

Na gradu pečat pustil predvsem Rilke
Devinski grad so skozi njegovo zgodovino obiskali številni pomembni gostje, med njimi književniki Dante Alighieri, Mark Twain, Paul Valery, Hugo von Hofmannsthal in Gabriele D'Annunzio, glasbenika Johann Strauss in Franz Lizst ter predstavniki habsburške cesarske družine in plemstvo. Posebno mesto v zgodovini gradu pa pripada pesniku Rainerju Marii Rilkeju, ki je v gradu bival leta 1910. Ta je močno očaral grofico Marijo (o tem priča tudi zajetna korespondenca med njima), tam pa je začel pisati svoje prve elegije, ki so bile končane leta 1923. Elegije je Rilke pozneje poimenoval Devinske elegije in jih posvetil mladi grofici. Po pesniku iz Prage je poimenovana tudi razgledna pešpot, ki po strmi obali pelje do Sesljanskega zaliva.

B. T.