Je to svež zrak in življenje brez stresa? Se odgovor skriva v sveži zelenjavi in kozjem mleku ali morda v goratem terenu, zaradi katerega se morajo otočani veliko gibati? Lahko bi šlo celo za naravno sevanje granitnih skal. A Stamatis Moraitis meni, da je vsa skrivnost v vinu. "Čisto je, brez vseh dodatkov. Vino, ki ga pridelujejo industrijsko, vsebuje sredstva za konzerviranja. Kar ni dobro. A naše vino je čisto."

Stamatis je na novega leta dan praznoval 98. rojstni dan. Čeprav njegovi osebni dokumenti kot datum rojstva navajajo 1. januar 1915, sam trdi, da je starejši. Pred svojo hišo sprano bele barve rastejo oljke, sadno drevje in trta. Na leto pridela okoli 700 litrov vina. Stamatis je tudi nekakšna živa reklama za blagodejne učinke Ikarie.

Pred 45 leti mu dali še devet mesecev
Starec, ki trdi, da je njegov oče umrl pri 117 letih, je bil med drugo svetovno vojno ranjen in je pobegnil v Turčijo. Okreval je v Veliki Britaniji, nato pa se je leta 1943 ustalil v ZDA. Tam so mu v 60. letih diagnosticirali pljučnega raka in mu napovedali le še devet mesecev življenja.

"Takrat so bili pogrebi tam zelo dragi, zato sem ženi dejal, da se vračam na Ikario, da bi bil pokopan s svojimi starši," se spominja. "V vasi, kjer sem bil rojen, sem našel svoje prijatelje in smo začeli piti. Mislil sem si, da bom vsaj srečen umrl. Dobivali smo se vsak dan, pili vino in čakali. Čas je tekel, jaz pa sem se počutil vse močnejši. Ko je minilo devet mesecev, sem se počutil dobro. Po 11 mesecih sem bil še boljši in zdaj, 45 let pozneje, sem še vedno tu!" In še: "Pred nekaj leti sem se vrnil v ZDA, da bi poiskal svoje zdravnike. A jih nisem mogel najti. Vsi so že umrli."

Takih in podobnih zgodb je na Ikarii veliko. Nekatere so sicer najbrž le to - zgodbe, a v zadnjih letih se znanstveniki in zdravniki podajajo na otok blizu turške obale, da bi raziskali, če je kaj resnice v tem mitu.

Ikarjev padec
Ikaria je dobila ime po grškem mitu o Ikaru, ki naj bi po legendi strmoglavil v morje blizu otoka, ko se je stalil vosek na njegovih krilih. Vrsto stoletij je bila Ikaria zaradi svojih naravnih izvirov tople vode znana kot destinacija za zdravljenje najrazličnejših bolezni in obolenj.

Pred časom pa sta pisec Dan Buettner in revija National Geographic otoček, na katerem živi približno 8.000 ljudi, prepoznala za eno izmed redkih t. i. modrih con. Gre za območja, katerih prebivalci živijo dlje, mednje pa se uvrščajo še japonska Okinawa, italijanska Sardinija in kalifornijska Loma Linda.

Dolgoživosti na Ikarii so se najceloviteje lotili raziskovalci z atenske univerze, ki so preučevali otočane, starejše od 65 let. Ugotovili so, da ljudje na Ikarii živijo v povprečju deset let dlje od večine Evropejcev, vse do smrti pa so tudi boljšega zdravja. Tako je šest ljudi izmed desetih, ki so starejši od 90 let, še vedno fizično dejavnih, na splošno pa je nizek tudi delež depresije in demence.

Zdrava prehrana
Vzrok za to bi lahko bila prehrana, saj prebivalci Ikarie tudi v primerjavi s tipično sredozemsko dieto pojedo veliko rib in zelenjave ter malo mesa. Kuhajo večinoma na olivnem olju, zelo pa tako v prehrambne kot zdravstvene namene uporabljajo divjo zelenjavo in zelišča, ki rastejo na hribovju Ikarie.

Po mnenju raziskovalcev pa gre dolgoživost pripisati tudi drugim dejavnikom življenjskega sloga. Tako je delež kadilcev na otoku relativno nizek, opoldanski dremež pa pravilo. Življenje teče počasi, ljudje se pogosto družijo s prijatelji in svojci, na teh srečanji pa spijejo zmerne količine tam pridelanega vina.