Nekoč je v Agrigentu domovalo deset antičnih templjev. Foto: RTV SLO/M. K.
Nekoč je v Agrigentu domovalo deset antičnih templjev. Foto: RTV SLO/M. K.
Ostanki templja v Agrigentu
Templje so po vsej verjetnosti uničili stari kristjani. Foto: RTV SLO/M. K.
Tempelj v Agrigentu
Prvi tempelj v Agrigentu je nastal leta 520 pr. n. št. Foto: RTV SLO/M. K.

Na območju mesta, ki je bilo v času grške kolonizacije poznano pod imenom Akragas, je namreč nekoč domovalo deset antičnih templjev, ostanke devetih pa je še danes mogoče občudovati.

Nad modernim delom mesta, ki leži na gričastem območju nad morjem na južni strani Sicilije, najdemo tudi srednjeveško četrt, nekoliko nižje pa območje z omenjenimi ostanki antične arhitekture, ki je glede na dvignjen teren napačno poimenovano Dolina templjev (Valle dei templi).

Mesto je bilo ustanovljeno v času grške kolonizacije. Leta 580 pred našim štetjem so za to poskrbeli prebivalci grškega mesta Gele. V svoji zgodovini pa mesto ni ponudilo le za tisti čas in tamkajšnje okolje značilnih tiranov, kot je Phalaris, ampak se je tam rodil tudi filozof Empedocles. Zagotovo so prebivalci Agrigenta ponosni tudi na svojega someščana Luigija Pirandella (1867-1936), ki je leta 1934 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Kaj je povzročilo uničenje?
Deset templjev, ki so nekoč stali na omenjenem območju, je nastalo med 6. in 5. stoletjem pred našim štetjem. Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da je treba njihovo uničenje pripisati močnemu potresu, zadnje čase pa se pojavlja tudi domneva o proti poganom usmerjenih uničevalnih akcijah starih kristjanov. Skoraj v celoti je bilo tako prizaneseno le Templju enotnosti, ki je bil leta 579 spremenjen v cerkev.

Tako še danes v Dolino templjev privabljajo bolj ali manj ohranjeni Heraklov tempelj (Tempiso dei Ercole), Junin tempelj (Tempi di Giunnone), Jupitrov tempelj (Tempio di Giove), Tempelj enotnosti (Tempio della Concordia) ter Castorejv in Poluksov tempelj (Tempio dei Dioscuri).

Najstarejši in najmogočnejši
Prvi je nastal leta 520 pred našim štetjem in velja za najstarejšega med agrigentskimi templji. Med njegovimi ostanki je postavljenih le osem stebrov, ostali pa še vedno ležijo med številnimi ruševinami. Najbolj masivna in reprezentativna arhitektura je Tempelj enotnosti, ki je bil zgrajen med letoma 450 do 440 pred našim štetjem. Gre za najbolje ohranjeni dorski tempelj na vsej Siciliji, njegov peristil pa sestavlja 34 stebrov. Še danes ni znano, kateremu božanstvu je bil tempelj namenjen, ime pa je dobil po nekem rimskem napisu, ki so ga arheologi našli v njegovi bližini.

Velikan starega sveta
Čisto na robu gorskega grebena stoji Junin tempelj, ki je bil zgrajen leta 470 pred našim štetjem, do danes pa se je ohranil del njegove kolonade in arhitrav. Ponuja tudi pogled na antični oltar in bližnje ležečo cisterno. Precej uničen je tudi Jupitrov tempelj. Če bi antični graditelji tempelj povsem dokončali, bi ta meril 113 metrov v dolžino in 56 metrov v širino ter bil tako eden največjih templjev starega veka. Njegovi stebri so merili kar 20 metrov v višino, med njimi pa so stale kolosalne skulpture moških figur. Njihovo podobo je še vedno mogoče opazovati na rekonstrukciji enega od kipov, ki meri v višino 7,5 metra.

Nekoliko nižje od ostalih leži Tempelj Dioskurov oziroma Tempelj Kastorja in Poloksa. Posvečen je bil Perzefoni, zaščitnici Sicilije. Od podpornih stebrov so se ohranili štirje, med ostanki pa si je mogoče ogledati tudi dva oltarja, od katerih je eden okrogle, drugi pa kvadratne oblike.

M. K.