Staro pristanišče pred dobrim stoletjem, ko je v mestu še prevladovala industrija. Foto: www.birmingham.gov.uk
Staro pristanišče pred dobrim stoletjem, ko je v mestu še prevladovala industrija. Foto: www.birmingham.gov.uk
Nakupovalna mrzlica v bližini cerkve sv. Martina. Foto: www.birmingham.gov.uk
Veličastni nočni pogled na »lahkoživko«. Foto: www.birmingham.gov.uk

Nekdaj je slovel kot pogonska sila britanske industrijske revolucije, zaradi česar so se ga je oprijeli vzdevki kot »svetovna delavnica«, »mesto tisočerih obrti« itd. Leži severozahodno od Londona in je z britansko prestolnico dobro povezan s cestami in železnico, ima pa tudi svoje mednarodno letališče.

Ime mesta ima saksonske korenine, pomeni pa nekako ljudstvo plemenskega poglavarja Beorme. Ham je okrajšava za hamlet (vasica, dom), ing je skrajšana različica besede ingas, ki pomeni ljudstvo, pleme, ki pripada ..., Brim pa je najverjetneje izpeljava imena srednjeveškega saksonskega poglavarja Beorma ali Beornmunda. Novi časi so mestu prinesli nov vzdevek – Brum, meščanom pa pravijo zato Brummies.

Današnji Brummiji so zelo raznoliki, po zadnjem popisu prebivalstva naj bi bilo med njimi skoraj 30 odstotkov nebelega prebivalstva. Gre predvsem za potomce priseljencev iz dežel nekdanjega britanskega imperija – Indije in Pakistana, s Karibov itd., ti pa pripomorejo k pravi barvitosti mesta, pestri ponudbi restavracij in trgovin. Po večjem valu priseljevanja po drugi svetovni vojni so leta 1960 v mestu postavili t. i. osrednjo mošejo, eno največjih muslimanskih svetišč v Evropi.

Med najzanimivejšimi točkami mesta je nedvomno t. i. Bull Ring, tržnica, ki obstaja že več kot osem stoletij. Birmingham se je iz manjšega zaselka v 12. stoletju razvil v cvetoče trgovsko središče. Tudi danes je ta del mesta prava nakupovalna Meka za vse okuse in denarnice. V Bull Ring naj bi po podatkih mestnih oblasti vsako leto zašlo okoli 20 milijonov nakupovalcev. Prenovljeno nakupovalno središče je razdeljeno na dva dela; dve zrcalni sodobni stavbi v treh visokih nadstropjih stojita na vzpetini nad cerkvijo sv. Martina, pred njima pa se šopiri velik bronast kip bika.

Na Viktorijinem trgu sredi mesta stoji eden izmed največjih vodnjakov v Evropi, skozi katerega se vsako minuto pretaka več kot 12.000 litrov vode. Trg je dobil ime po sloviti angleški monarhinji leta 1901, ko so tam postavili njen kip. Ob trgu stoji tudi mestna hiša, vodnjaka, ki se uradno imenuje The River (reka), pa se je prijel šaljiv vzdevek Floozie in the Jacuzzi (lahkoživka v džakuziju).

Množice turistov zlasti v poletnih mesecih privabljajo prekopi, ki se vijejo skozi mesto. Po njih počasi plujejo dolge in ozke ladjice, na katerih nekateri meščani celo živijo.

Mesto ima več univerz, med katerimi je najbolj cenjena t. i. University of Birmingham; na lestvici priljubljenosti britanskih visokošolskih zavodov zaseda 4. mesto, tam pa se izobražuje okoli 30.000 dodiplomskih in podiplomskih študentov.

Za konec nakaj zanimivosti. Okoliške zaloge premoga in železa so v 16. stoletju v mestu spodbudile razvoj proizvodnje orožja; med angleško državljansko vojno so tamkajšnji proizvajalci celo dobavljali orožje vojski Oliverja Crommwella, ki je v 17. stoletju kralja Karla I. odstavil z oblasti in za nekaj let na Otoku uvedel republiko.

Za ljubitelje Gospodarja prstanov pa droben pripis: v vasici Sarehole v okolici Birminghama je svoje otroštvo preživljal J. R. R. Tolkien. Domači kraji naj bi bili pisatelju vir navdiha za opis Šajerske, kamor je v svojih knjigah naselil male hobite.

J. G.