Pogled na mestece Capri, ki je izjemno lepo urejeno, polno cvetja in zelenja. Foto: RTV SLO/A.S.
Pogled na mestece Capri, ki je izjemno lepo urejeno, polno cvetja in zelenja. Foto: RTV SLO/A.S.
To je zloglasna Tiberijeva pečina, s katere je cesar dal vreči vsakogar, ki mu ni bil po volji. Foto: RTV SLO/A.S.
Vhod v jamo
V jamo vodi majhna odprtina, zato se morajo obiskovalci in čolnar pred vstopom vanjo skoraj uleči. Foto: RTV SLO/A.S.
Modra jama
Slikovita modra barva morja resnično navduši, predmeti v vodi pa se svetlikajo v srebrni barvi. Foto: RTV SLO/A.S.

Capri, otok na jugu Italije, so v nekem turističnem vodniku označili kot največkrat napačno naglašen kraj v Italiji, saj ga turisti radi naglašujejo na zadnjem samoglasniku. Otok je znan po svojih naravnih lepotah, urejeni okolici, zgodovinskih najdiščih in z njimi povezanimi zgodbami ter seveda po bogati turistični ponudbi.

Na Capriju so živeli celo mamuti
Naseljen je bil že v bronasti dobi in je eno izmed najpomembnejših prazgodovinskih najdišč v Italiji. Tukaj so namreč našli kosti celo velikih sesalcev, kot so mamut, jamski medved in jelen. Svojo zlato dobo priljubljenosti pa je doživel v rimskih časih, saj ga omenja tudi Vergil v svoji Eneidi.

Cesar Tiberij vir pikantnih zgodbic
Cesar Tiberij je na Capriju zgradil več stanovanjskih poslopij in v njih preživel zadnja leta svoje vladavine. Okoli njega se je spletlo veliko govoric, ki so ostale žive vse do današnjih dni. Tiberij naj bi bil zelo okruten človek, ki je z visoke pečine v morje metal podložnike, če mu niso ugajali. V svojih vilah pa naj bi si pogosto privoščil seksualne orgije.

V drugi polovici 19. stoletja je Capri ponovno postal priljubljeno letovišče. Obiskovali so ga evropski pisatelji, umetniki in drugi znani ljudje. V tujini je postal znan kot precej varen kraj za istospolno usmerjene, ki so tukaj lahko svobodneje zaživeli svoj način življenja.

Ko se morje obarva živo modro
Danes pa je ena največjih turističnih zanimivosti otoka predvsem veličastna "Modra jama" ob strmi obali. V časih starih Rimljanov so jo uporabljali kot zasebno kopališče, pozneje so se ji ribiči izogibali, saj naj bi bili v njej zli duhovi, danes pa množično privablja obiskovalce z vsega sveta.

Razlog je neverjetna živo modra barva morja v njej, ki vsakemu vzame dih, ko zapluje vanjo. Skrivnost igre svetlobe je v tem, da obstaja globoko pod gladino še en vhod v jamo, ki svetlobi sonca dovoli, da vodo obarva od spodaj. Morje "zaduši" rdečo barvo v svetlobi in pričara magično modrino.

Ogled z majhnim čolnom svojevrstno doživetje
Vhod v jamo je visok le meter nad gladino morja, zato se morajo obiskovalci v čolnih ob vstopu vanjo skloniti. Obiskati jo je mogoče le ob lepih dnevih, ko morje ni preveč razburkano in sonce sije dovolj močno, da lahko ustvari čudovito barvo, ki jo obiskovalci pričakujejo.

Vanjo vas popeljejo tamkajšnji čolnarji, ki svojega temperamenta ne skrivajo in tako ste lahko priča tudi burnemu prepiru. V sami jami pa vam kljub vsemu zapojejo kakšno znano italijansko melodijo in vam s tem pokažejo neverjetno akustičnost te osupljive stvaritve narave.

Ana Svenšek