Na vrhu parka Edvarda VII. plapola ogromna portugalska zastava. Foto: MMC RTV SLO/Aia Helena Brnič
Na vrhu parka Edvarda VII. plapola ogromna portugalska zastava. Foto: MMC RTV SLO/Aia Helena Brnič
Portugalska
Vabilo na ogled Lizbone. Foto: MMC RTV SLO/Aia Helena Brnič
Portugalska
Lizbona stoji na sedmih gričih: Santa Catarina, São Pedro de Alcântara, Penha de Franca, Graça, Estrela, Senhora do Monte in São Jorge. Na zadnjem stoji grad, ki so ga v 5. stoletju začeli graditi Vizigoti, v 9. stoletju pa utrdili Mavri in iz katerega se ponuja lep razgled na portugalsko glavno mesto. Foto: MMC RTV SLO/Aia Helena Brnič

Če vas ne bodo prevzele dolge peščene plaže ali strme pečine, boste morda navdušeni nad lepoto gora na severu in vzhodu države, dolino reke Douro, historičnimi kraji Sintro, Évoro in Bejo, morda pa nad očarljivim Portom, melanholično Lizbono ali študentsko Coimbro. Zdi se, da Portugalska s svojimi regijami pooseblja slogan Evropske unije "Združeni v raznolikosti", zato lahko oddih po svojem okusu tam najde še tako zahteven obiskovalec.

Portugalska je zanimiva tudi z zgodovinskega vidika, saj so se na njenem ozemlju zvrstile mnoge civilizacije (kartažanska, rimska, keltska, arabska …). V 14. in 15. stoletju je bila država ena izmed evropskih velesil, od obdobja velikih kolonizacij naprej pa je začela zaostajati za evropskimi tekmicami. Posebej burno je bilo za Portugalsko 20. stoletje. Ko je kraljevina leta 1910 padla, je nastopilo obdobje 1. republike (1910–1933). Leta 1926 je z državnim udarom na oblast prišla vojska in vzpostavila diktaturo. V politično ospredje se je nato počasi začel prebijati António de Oliveira Salazar, ki je leta 1932 postal premier.

Takoj po prevzetju oblasti je Salazar ustanovil enotno in edino politično stranko v državi – Narodno zvezo (União Nacional). Država v 2. svetovni vojni ni sodelovala, Salazar pa je ob močni propagandi, ki je temeljila na trilogiji Bog-domovina-družina, ohranjal precejšnjo podporo revnega in nepismenega ljudstva (v 40. letih prejšnjega stoletja je bilo nepismenega kar 55 % prebivalstva, številka se je do leta 1968 zmanjšala na 30 %).

Portugalska se je med kolonialno vojno, ki je trajala od 1961 do 1974, mednarodno praktično popolnoma izolirala, zato je bilo to hkrati tudi obdobje velikih migracij prebivalstva (predvsem v Francijo, Brazilijo in ZDA). Skoraj 50-letno diktaturo je 25. aprila 1974 končala t. i. revolucija nageljev (Revolução dos cravos) pod vodstvom Salgueira Maia. Če je bila Portugalska ob koncu nazadnjaškega obdobja Salazarjeve diktature nerazvita in zaprta dežela, pa je od vstopa v Evropsko unijo leta 1986 začela uspešno loviti korak z drugimi zahodnoevropskimi državami. Danes boste tako obiskali modernizirano in demokratično državo, ki pa vseeno ni pozabila na tradicionalne vrednote.

Na potovanje po današnji Portugalski vas vabimo v spodnji fotogaleriji.