Ulični antikvariat. Foto: RTV SLO
Ulični antikvariat. Foto: RTV SLO
Romunija
Edino čiščenje, ki sem ga videla v Romuniji. Foto: RTV SLO
Grad Peleš
Izjemno opremljen in ohranjen grad Peles iz 1875. Foto: RTV SLO

In stavek iz filma je stavek, ki mi je padel na misel med potovanjem po Romuniji. Hočem še držav, ki dajejo smisel potovanjem. Kjer ni na vsakem vogalu Zare, H & M, McDonalda ali katere koli druge po vsem svetu razširjene restavracije ali trgovine, kar daje občutek, da je vseeno, kje si.

Vse postaja enako. Vsi prijatelji in znanci so mi govorili, da tam ni ničesar videti, le neprijetnosti doživiš na vsakem vogalu. Po njihovih besedah naj bi bila Romunija in Bukarešta danes daleč od vzhodnega Pariza, za kar je včasih veljala, prej konec sveta. Moje izkušnje pa so povsem drugačne.

Revščina podeželja
Romunsko podeželje je revno. Hiše so z bokom postavljene ob glavni cesti skozi vas, dvorišča so skrita za visokimi ograjami. Jarek med cesto in hišo je idealen za odlaganje smeti. Vasi ob glavnih cestah so bolj razvite. Še posebej tiste ob cestah iz Bukarešte oziroma nasorotno. Vsakih nekaj 100 metrov imajo velike in široke rdeče mostove, nadhode, za prečkanje cest. Prejšnja oblast jih je zgradila iz skrbi za varnost državljanov. Nihče jih ne uporablja.

V eni izmed revnih vasi blizu Brasova so snemali film Hladni vrh z Nicole Kidman. Prijatelj iz Bukarešte me je vprašal, ali si predstavljam Nicole Kidman, ki gre na črpalko zvečer kupit cigarete. Če kadi ali ne, tu ni pomembno. Večje vprašanje je, ali ima tista vas sploh bencinsko črpalko.

Besede, s katerimi bi lahko opisala to državo, so veliko, široko, hrupno, površnost, veliko mesne hrane, flegmatično in velika nasprotja. Nisem pozabila na tatove, revščino in prostitutke. Ne omenjam jih, ker jih nisem videla, revščina pa hodi z roko v roki z velikim bogastvom.

Medvedek za album
V okolici turističnih točk na podeželju lahko vidite medveda ali mladega leva. Medveda celo v dveh izvedbah: na krožniku ali pa v verigah in potem v vašem albumu s fotografijami, če ste za to plačali. Mladega leva pa lahko imate na fotografiji in božate ga lahko. Nepredstavljivo. Kot to, da so pred nekaj leti v živalskem vrtu v neki revni vasi na jugovzhodu države volkovi zaradi lakote pojedli leva. Pri takih zgodbah je zgodba o Drakuli tako dolgočasna.

Peles gostil mnoge državnike
Medveda in leva sem videla pri gradu Peles, biseru Karpatov. Kraljeva palača je bila zgrajena leta 1875. Bila je prva zgradba v Evropi s centralnim ogrevanjem in elektriko. Vseh 160 sob je opremljenih v različnih evropskih slogih. V času Ceausescovega vladanja so v njej preživljali oddih domači komunistični veljaki in tuji državniki, med njimi Richard Nixon, Moamar Gadafi, Jaser Arafat.

Danes je protokolarni objekt in še vedno odlično ohranjena. Obiskovalci si lahko v skoraj vojaškem režimu ogledajo 16 sob. Če sem kdaj že prekršila prepoved fotografiranja, mi to v Pelesu ni prišlo niti na misel. Še komentiranje videnega in slišanega sem zaradi tega, ker sem bila edina, opustila. Vodič je bil edina avtoriteta, pomagali pa so mu številni pazniki.

R. D.