Streha stolnice je zelo barvita, saj ima iz 230 tisoč ploščic oblikovanih mnogo vzorcev. Njena dolžina je kar 110 metrov. Na eni izmed strani ima mozaik, ki prikazuje dvoglavega orla, ki je simbol Habsburžanov. Foto: MMC RTV SLO
Streha stolnice je zelo barvita, saj ima iz 230 tisoč ploščic oblikovanih mnogo vzorcev. Njena dolžina je kar 110 metrov. Na eni izmed strani ima mozaik, ki prikazuje dvoglavega orla, ki je simbol Habsburžanov. Foto: MMC RTV SLO

Na tem prostoru so stale prej že tri romanske cerkve, od katerih so danes ostala samo Velika vrata (Riesentor) in Poganski stolp (Heidentürme). Stolnica sv. Štefana je bila najprej zgrajena na ruševinah prejšnjih cerkva kot župnijska cerkev.

Štefanova katedrala ima več stolpov, po katerih je znana. Najbolj prepoznaven je južni stolp, ki je imenovan Steffl in je danes simbol Dunaja. Visok je 137 metrov, gradili so ga kar 65 let, od leta 1368 do leta 1433. Stolnica sv. Štefana ima tudi severni stolp, poimenovan Orlov stolp, ki je bil sprva načrtovan kot dvojnik južnega, a so ga leta 1511 nehali graditi in je visok samo 68 metrov.

Karlova cerkev - posvečena "kugi"
Zgradili so jo po naročilu Karla VI., da bi označili konec epidemije kuge leta 1713. Posvečena je svetniku Karlu Boromejskemu, ki je znan po svojem delu z žrtvami kuge v Italiji. Duhovni vodja celotnega načrta je bil J. B. Fischer von Erlach in prvi temelji, ki segajo v leto 1716, so bili dovolj močni da so vzdržali zračne napade med drugo svetovno vojno. Karlova cerkev je bila labodji spev ustvarjalnosti von Erlacha.

Votivkirche - mozaik dunajske neogotike
Ta cerkev ima precej nenavadno zgodovino. Zgrajena je bila kot zahvala Bogu, da je cesar Franc Jožef na kraju, kjer cerkev danes stoji, preživel atentat madžarskega nacionalista Jánosa Libényia z nožem. Čeprav je bil cesar ranjen, je napad 18. februarja 1853 preživel.

R. B.

V cerkvi sv. Štefana so na ogled tudi katakombe, kjer so zvrščene bakrene žare zakonitih dedičev habsburških cesarjev. V severni apsidi stoji izrezljani leseni Wiener Naustadter oltar (iz leta 1447), v južni apsidi pa najdemo grobnico Friderika III. Foto: MMC RTV SLO
V sredini cerkvene ladje katedrale sv. Štefana je postavljena gotska prižnica iz peščenca, ki je delo Antona Pilgrama iz leta 1515 in prikazuje štiri utemeljitelje cerkve. Foto: MMC RTV SLO
Karlovo cerkev so dokončali šele leta 1739 z denarnimi prispevki vseh dežel Svetega rimskega cesarstva. Foto: MMC RTV SLO
Ob obisku Karlove cerkve bo vaš prvi vtis najbrž, kot da ste prišli ravno v času obnove, a ni ravno tako. V cerkvi so namreč postavljeni odri z dvigalom, ki omogoča, da se povzpnete v 65 metrov visoko kupolo. Foto: MMC RTV SLO
Ko si boste končno želeli videti Dunaj kot na dlani, vas vbodo v kupoli Karlove cerkve pričakala zamrežena okna in z lepim razgledom bo žal bore malo. Foto: MMC RTV SLO
Stil Votivkirche na Dunaju je precej podoben tistemu iz katedrala sv. Štefana, zato zmede marsikaterega obiskovalca Dunaja. Foto: MMC RTV SLO