Cancun je v zadnjih letih postalo pravo svetovljansko letovišče. Foto: EPA
Cancun je v zadnjih letih postalo pravo svetovljansko letovišče. Foto: EPA
Iz notranjosti se je na obalo v želji po zaslužku preselilo veliko ljudi. Foto: EPA
Chichen Itza
Verjetno najbolj slaven ostanek majevske kulture Chichen Itza vsako leto obišče več turistov. Foto: EPA

Ostanki veličastne civilizacije Majev in njihovih predhodnikov se na Jukatanu na prav posebno očarljiv način prepletajo z množičnim turizmom ob obali.

Zlasti tam, kjer so prsti bolj globoke, so se že pred tremi tisočletji naselili Maji, še pred njimi pa so tudi na Jukatanu doživela vzpone razna ljudstva, med katerimi velja omeniti Olmeke. Maji so od začetka našega štetja razvili eno najbolj veličastnih civilizacij novega sveta, ki je temeljila predvsem na poljedelstvu. Posebno pomembno je bilo gojenje kakava, ki so ga uporabljali za izdelovanje čokolade, kakavova zrna pa so imeli za plačilno sredstvo.

Polotok še vedno redko naseljen
Polotok je še vedno sorazmerno redko naseljen. Na njem živi okrog 2,6 milijona ljudi, od tega dobrih 700.000 v starodavni prestolnici Meridi in skoraj 300.000 v turističnem Cancunu, mestu, ki je zaradi turističnega razcveta povsem na novo zraslo v zadnjih tridesetih letih na obali pred Zono Hoteliero (Hotelsko območje) na značilnem podolgovatem otoku, ki z zunanje strani obroblja vmesno laguno.

Takšen turistični razvoj, kot ga je doživela vzhodna obala Jukatana, je redek celo v svetovnem merilu. V šestdestih letih prejšnjega stoletja so se turistični zametki pojavili na otokih Cozumel (največji mehiški otok) in Isla Muheres (Otok žensk), prvi načrti za turistične objekte na kopnem pa segajo v leto 1969. Najprej so s hoteli pozidali 21 kilometrov dolg in le do 400 metrov širok otok Cancun, kjer je prej živelo natančno 126 prebivalcev.

Severovzhodna obala že razprodana
Na turistično območje vzdolž povsem razprodane in razparcelirane severovzhodne obale se je iz notranjosti polotoka in iz celotne Mehike priselilo okrog pol milijona ljudi, ki so zaslutili ugodno možnost za boljši zaslužek. Vendar številni med njimi, še zlasti tradicionalni gradbinci majevskega rodu, živijo v zelo skromnih razmerah, na robu človeka dostojnega življenja. Mnogi priseljenci so se v turističnem vrvežu bolje znašli in so pomemben del personalne infrastrukture bodisi neposredno za turistično ponudbo bodisi za potrebe množice turističnih delavcev.

Zanimivo je, kako je polotok dobil ime. Ko so Španci na začetku 16. stoletja stopili na njegovo obalo, so tamkajšnje ribiče spraševali, kdo je lastnik dežele in kako se ta imenuje. Indijanci so odgovarjali "M'ac ubab t'han", kar pomeni "Ne razumemo vaših besed". Španci tega seveda niso razumeli in so njihovo izreko zapisali kot Yucatan in tako na novo poimenovali deželo, ki so ji domačini sicer pravili Majab.

T. K.