Hoja v gorah pozimi je za marsikoga čisti užitek. Foto: EPA
Hoja v gorah pozimi je za marsikoga čisti užitek. Foto: EPA
Šmarjetna gora
Pogled, ki vabi na pobeg iz mesta. Foto: RTV SLO
Gori doli naokoli
V zimski tišini se lahko prepustite lepotam narave, a jih ob tem vsaj zaradi varnosti delite še s kom. Foto: EPA

Zimska tura v hribe v ugodnih pogojih, v lepem vremenu, je užitek, s katerim se lepa poletna tura le težko primerja. Seveda pa moramo upoštevati nekatere posebnosti in zahteve, ki veljajo za zimsko hojo v sredogorje, posebno pa še visokogorje.

Zimske nevarnosti, ki jih je dobro poznati
Pozimi je več objektivnih nevarnosti v gorskem svetu. Ogrožajo nas plazovi, ki se pojavljajo ob snežnih padavinah v hudem vetru in odjugah, sprožimo pa ga lahko tudi sami. Hoja zahteva veliko previdnosti, zlasti po zaledenelem snegu - srenu in ledu, po ostrih grebenih v vetru, upoštevati moramo nastajanje opasti (to je čez greben viseči snežni nanos).

Obvezna oprema za zimske pohode
Za zimske ture potrebujemo več obleke in opreme, ker pa so koče zaprte, pa tudi več hrane in pijače ter opremo za prenočevanje oz. bivak. Potrebujemo rezervno obleko, zaščito pred mrazom, vetrom, močo in soncem (očala), čevlje, ki so odporni proti mrazu in odvajanju toplote, ter gamaše. Obvezni del opreme pozimi v visokogorju so cepin, dereze in smučarske palice, dobro je imeti tudi krplje, ledno kladivo in vrv. Treba pa je to opremo tudi znati uporabljati.

Malenkosti, na katere ne smemo pozabiti
Še nekaj splošnih napotkov pri hoji v hribe pozimi: pravočasno se informirajmo o vsem potrebnem v zvezi z nameravano turo, vključno z vremensko napovedjo. Domačim povejmo, kam smo namenjeni in kdaj se vrnemo, ne precenjujmo svojih sposobnosti in ne izčrpavajmo do konca svojih moči, v nevarnih ali neugodnih razmerah se raje vrnimo.

Osnova je še vedno hoja
Hoja v hribih po snegu je težja kot po kopnem, od nas zahteva več napora, hitreje se utrudimo, porabimo tudi veliko več časa. Če se sneg predira, nas gibanje že kmalu izčrpa, če pa je trd, zahteva od nas skrajno previdno hojo. Ponavadi je hoja dopoldne še kar prijetna, dokler snega še ne segreje sonce, kasneje pa je prava muka, če nimamo krpelj ali smuči. Če dobro izbiramo čas spusta, ta lahko postane pravi užitek, saj se z zdrsavanjem spuščamo dvakrat hitreje, kot se vzpenjamo. Sicer pa se v času sneženja in še kakšen teden potem, dokler se sneg ne uleže in utrdi, ni varno odpravljati v gore.

Nekaj lažjih in težjih tur
Za konec pa še nekaj predlogov za zimski pohod po hribih, še prej pa velja poudariti, da se tudi lahke smeri pozimi kaj lahko spremenijo v težke. Manj zahtevni so vzponi na Ratitovec, Golico, Debelo peč in Veliko Planino. Za izkušenejše pohodnike, ki si želijo pravega izziva, so primerni Viševnik, Grintavec, Košuta in Storžič.

T. G.