Od Doma v Kamniški Bistrici, ki je najpogostejša štartna točka za vzpon na Grintovec, vas čaka zavidljivih 1.956 metrov višinske razlike! Na kralja Grintovcev (najvišji vrh je dal ime pogorju) se je torej potrebno odpraviti dobro kondicijsko pripravljen. V nasprotnem primeru svetujemo dvodnevno turo s spanjem na Kokrskem sedlu.

Če Grintovec gledate iz Ljubljanske kotline, vas prevara občutek, da gre za izjemno strm vzpon. Kdor je 2.558 metrov visoko goro osvojil s severne strani, bo to upravičeno trdil, toda večina planincev si izbere južnejšo, mnogo položnejšo stran.

Svoj avto lahko pustite pri Domu v Kamniški Bistrici, če pa si želite skrajšati pot (ob povratku se vam bo ta poteza verjetno zdela zelo pametna), pa svetujemo, da se po makadamski poti peljete še kakih 15 minut – do žičnice. Najprej vas čaka kar zahtevna pot do Kokrskega sedla, ki je v zadnjem delu precej strma.

Naj vam to ne vzame poguma – ob Cojzovi koči (1.793 m), ko boste imeli za seboj že 2-3 ure hoje, se boste spočili in nabrali moči za zadnji del podviga. Hkrati bo pred vami že Grintovec, poraščen s travnimi zelenicami, pozimi in spomladi pa zasnežen, s čimer je privlačna vaba za turne smučarje. Tu se že lahko prepričate, da posebnih plezalnih sposobnosti ne boste potrebovali. Treba je biti le dovolj vztrajen in zagristi v kolena. Do vrha je okrog dve uri, če so noge še prave, pa si lahko privoščite še sosednjo Kočno. Ampak to je res za vrhunsko pripravljene.

Še večji podvig je doseči Grintovec s severne strani – od Češke koče čez Mlinarsko sedlo. Gre za eno najlepših tur v slovenskih hribih in resnično pravo planinsko doživetje. T.O.