Najlepše se je povzpeti na Šmarno goro v jutranjih urah, ko se na njej mudijo le redki. Foto: MMC RTV SLO
Najlepše se je povzpeti na Šmarno goro v jutranjih urah, ko se na njej mudijo le redki. Foto: MMC RTV SLO
Šmarna gora
Šmarna gora ohranja očarljivost starodavnega zbirališča ljudi z vseh koncev. Foto: Muzej novejše zgodovine
Pot svobode na Šmarno goro
Na Šmarno goro vodi tudi izredno lepo oskrbovana Pot svobode. Foto: MMC RTV SLO

Prav tako pa je lahko zanimiv izletniški cilj za ljudi z drugih koncev Slovenije. Na Šmarno goro vodi več poti, skupno kar 14 različno zahtevnih, najbolj priljubljeni pa sta pot iz Tacna in pot iz Vikrč "čez Peske".

Hitreje iz Tacna, iz Vikrč bolj učeno
Pot iz Tacna je bolj primerna predvsem za tiste, ki bodo uporabili javni prevoz, saj avtobus Ljubljanskega potniškega prometa pripelje skoraj do vznožja Šmarne gore, in za tiste, ki bi se pri vzponu radi bolj spotili, saj je pot iz Tacna strmejša in zato tudi nekoliko hitrejša od tiste "čez Peske". Za vzpon na vrh je po tej poti potrebnih približno 30 minut.

Pot iz Vikrč, ki je hkrati tudi gozdna učna pot, za vzpon na vrh Šmarne gore zahteva nekaj minut več. Na mestu, kjer se pot "čez Peske" pridruži kolovozu iz Zavrha, vidimo grob izdanega partizana iz druge svetovne vojne, le nekaj metrov višje pa med drevesi stoji turško znamenje. Legenda pravi, da so se v času turških vpadov domačini skrili za obzidje na vrhu Šmarne gore, Turki pa so sklenili, da morajo vrh doseči do poldneva, sicer se bodo obrnili in odšli drugam. Skriti kmetje so slišali za turško odločitev in se rešili tako, da so na vrhu Šmarne gore poldne zvonili pol ure prej. Turki, ki so bili prepričani, da je poldne, so se obrnili na sredini hriba, na tem mestu pa še danes stoji turško znamenje. Prav tako v spomin na tiste čase šmarnogorski zvonovi še danes bijejo poldne pol ure prezgodaj.

Zvonček želja pri sv. Antonu
Na sedlu med Šmarno goro in šmarnogorsko Grmado (676 m) pot zapusti gozd in postane položnejša. Vraža pravi, da mora vsakdo, ki se na Šmarno goro vzpenja prvič, v kapelici na sedlu pustiti križec, ki ga sam izdela iz vejic in cvetlic ob poti. Tukaj se tudi združita poti iz Vikrč in Tacna, tako da na vrh prispeta skupaj.

Tik pod vrhom najdemo kip in zvonček svetega Antona. Nekdaj so tu zvonili za zdravje prašičev in živine, danes pa je zvonček znan kot zvonček želja. Domačini pravijo, da se bo želja izpolnila, če za vrv potegnemo le enkrat, zvonček pa se oglasi trikrat.

Po ključ k maši ali v gostilno
Na vrhu je običajno, zlasti ob koncih tedna, kar precej ljudi, saj je ponudba na vrhu dokaj pestra. Gostilna ima razmeroma bogato ponudbo, največ izletnikov pa prisega na čaj in znamenite šmarnogorske slane preste. Mnogi uživajo v razgledu in sončnih žarkih z ležalnikov, najmlajši se igrajo na igralih, za najbolj športno navdušene pa je na voljo tudi nekaj pripomočkov za krepitev mišic. V šmarnogorski cerkvi je vsako nedeljo dopoldne sveta maša, če pa si želite cerkev ogledati v času, ko ni odprta, vam bodo ključ z veseljem posodili v gostilni.