Tanja je odraščala v Trbovljah. Foto: Stane Sršen
Tanja je odraščala v Trbovljah. Foto: Stane Sršen
Tanja Ribič
Najdete Tanjo? Na smučanju na Mrzlici v peterm razredu je bila v družbi samih fantov. Naj vam pomagamo - stoji druga z desne. Foto: Osebni arhiv Tanje Ribič
Tanja Ribič
Za svoje igralske dosežke je bila večkrat nagrajena, tudi leta 2008 v Taormini za najboljšo žensko igralko v filmu Traktor, ljubezen in rock'n'roll. Foto: EPA


Spomine na otroštvo je za MMC obujala Tanja Ribič, ki je širšemu krogu poznana predvsem po vlogi Magde Velepič, poslovne direktorice na Naši mali kliniki. Je žena režiserja, igralca in glasbenika Branka Đurića, s katerim imata dve hčerki, 14-letno Zalo in petletno Elo.

Leta 1997 je v Dublinu zastopala Slovenijo na Evroviziji s sklado Zbudi se in zasedla deseto mesto. Ljubezen do petja jo spremlja že od mladih let. Več o tem, kaj je Tanja počela takrat, lahko izveste v spodnjem intervjuju.

Kako ste preživljali svoje otroštvo?
Otroštvo v Trbovljah - nekaj najlepšega! Norenje pred blokom do mraka, potikanja okrog rudniške uprave, borba za edino češnjo na drevesu, od smoga osmrajena rdeča lička ... Idila srečnega rudarskega mesta.

Se spomnite svoje najljubše igrače?
Definitivno žoga. Moja podoba iz otroštva je bila taka: fantovsko pristriženi lasje, rdeča trenirka Adidas in žoga pod pazduho, namenjena za igro med dvema ognjema ali nogomet.

Ste imeli kakšen poseben hobi poleg žoge?
Moja rdeča nit je bilo petje. Vso osnovno in srednjo šolo sem pela v zboru, ob kitari in tudi v skupini.

Ste bili v šoli pridna učenka?
Bila sem zelo nemirna učenka. Tudi moji hčeri sta in ljudje se motijo, ko rečejo, da je to verjetno po njunem očetu. Ni, on je bil bolj priden od mene, pa tudi ocene je imel boljše. No, vsaj v osnovni šoli. Takrat je bila šola zame sama zabava. Tudi doma me nikoli niso vprašali, kako je v šoli. Naloge sem naredila v šoli, tako da domov nisem odnesla niti enega zvezka. Nekoč sem potožila, da sem dobila slabo oceno, pa so mi rekli: 'Eh, samo da si zdrava.' Zelo so mi zaupali, kar mi je predstavljalo obvezo, da staršev ne bi razočarala.

Ste veliko 'špricali' pouk?
Nikoli. Ni bilo treba. Še žalostna sem bila, ča kdaj ni bilo šole, saj smo se tam veliko presmejali. Tako me boli, da je danes že osnovna šola za naše otroke stres.

Ste si že od nekdaj želeli biti igralka?
Nisem začela s frizerko, moja prva želja je bila postati zasebna detektivka, pozneje profesorica telovadbe, nazadnje pevka. Ne vem, kako to, da o igri nisem nikoli razmišljala. Na to sem se spomnila šele tik pred sprejemnimi izpiti za AGRFT.

Kako ste preživljali počitnice?
Počitnice sem v glavnem preživljala s kravami pri babici. Na morje sem šla prvič s kolonijo na Debeli Rtič.

So vas doma razvajali ali ste imeli strogo vzgojo?
Nič od tega. Imela sem na pretek ljubezni in zaupanja.

Ste bili problematična najstnica?
Bila sem rahlo svojeglava in ekstravagantna, kakšnih problemov pa mislim, da ni bilo z mano.

S čim ste se ukvarjali v gimnazijskih in študijskih letih?
V gimnaziji v glavnem z glasbo, med študijem igre pa me je ta popolnoma posrkala. Ponočevanja že takrat nisem marala, tudi zmenke sem nekako 'poštimala' sproti.

Ste bili kot mladostnica popularni, so vas oblegala fantje?
Popularna sem res bila, samo nisem pa bila tip, v katerega bi se zagledali fantje. Ni mi bilo jasno, zakaj samo še jaz nisem imela fanta, ko so ga imele že vse prijateljice. Kmalu pa mi je postalo jasno, da dekle ne dobi ne vem kakšnega plusa pri fantih, če ima močne roke, centimetrske lase in kdaj zbije kakšnega sošolca na tla ter da je povrhu tega še razredni klovn.

Čigave plakate ste imeli nalepljene po steni svoje sobe?
Nisem imela svoje sobe. Na steni sem imela poročno sliko ata in mame.

Najbolj neposrečena pričeska, ki ste jo imeli?
Kar vse do drugega letnika gimnazije, ko sem si prvič pustila rasti lase.

Se spomnite kakšne lumparije, ki ste jo storili kot otrok?
Bila sem lump in lumparije so bile na dnevnem redu. V šoli so me morali presedati, da bi me umirili, doma sem skakala čez balkon, domov nosila žabe, črve, gliste, miške, ježa, piščančka, pse, zajca - in to v enosobno stanovanje. Nekoč se je zgodilo, da je jež ponoči pojedel piščančka. Pretepala sem se, ostrigla sošolko ... Ko je nekoč učiteljica hotela, da s termometrom dokažem, če sem res preveč bolna, da bi ostala pri geografiji in bila vprašana, sem se pred njo s termometrom previdno naslonila na vrel radiator in ta je pokazal ravno 37,8... Pa vendar sem imela globoko v sebi željo, da ne bi nikoli prizadela ali prestrašila svoje ljubeče mame.