22-letnici iz Gornje Radgone je bila ljubezen do vina tako rekoč položena v zibelko. Foto: Pomurski sejem/Jure Zauneker

22-letna Meta je naziv iz rok prejšnje vinske kraljice Katarine Pungračič prejela prejšnji teden v Radencih. Frangeževo je novembra lani izbrala komisija, ki jo je Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, oblikoval s pomočjo predstavnikov pokroviteljev in stroke. V letu 2019 bo predstavljala vse tri slovenske vinorodne dežele, slovenska vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino na številnih dogodkih doma in v tujini.

Kakšne cilje si je zastavila v tem letu, katero je njeno najljubše vinarsko opravilo in kje se vidi v prihodnosti, pa v spodnjem pogovoru.

Meta s svojo družino ‒ starši, sestro in bratom. Foto: Osebni arhiv

Kako to, da ste se prav letos prijavili na izbor za vinsko kraljico Slovenije? Vas je ta naziv mikal že dolgo?
Da, že od malih nog sem razmišljala, da se želim enkrat prijaviti, lani pa sem si rekla: "Če se ne bom prijavila tokrat, se ne bom nikoli." Prejšnja leta sem namreč odlašala in nikoli se mi ni zdel pravi čas, zato sem si tokrat rekla, da res moram poskusiti. Ko sem oddala prijavo za razgovor, so me, tako kot vsa druga dekleta, poklicali na razgovor pred komisijo, ki šteje 11 članov. Pred njimi sem morala odgovarjati na vprašanja o vinogradništvu, vinarstvu, vinorodni Sloveniji, nekaj pa je bilo tudi vprašanj o splošni razgledanosti in politiki.

Najbolj mi je všeč voditi degustacije in pokušati vina v kleti. Z veseljem pa sem tudi v vinogradu, sploh spomladi, ko je vreme lepše, prav uživam v naravi.

Meta Frangež

Recimo?
Recimo o najbolj perečih vprašanjih Evropske unije, o slovenskih športnikih, razna politična vprašanja. Mislim, da želijo s tem predvsem preveriti, kako dekle odreagira na nepričakovana vprašanja. Res pomembni pa so bili odgovori o vinogradništvu, na katera sem poznala vse odgovore, zato sem bila zelo zadovoljna.

Kako tudi ne bi vedeli, saj ste že od rojstva povezani z vinom, kajne? Prihajate iz družine, ki ima v lasti vinarstvo Hiša penin Frangež ...
Da, doma se z vinarstvom ukvarjamo že od nekaj. Tudi sama sem vpeta v to dejavnost že od malega, velikokrat sem pomagala v kleti. Nihče me ni v to nikoli silil, sama sem rada šla v vinograd. Spomnim se, da je imel neko poletje oče polne roke dela, jaz pa sem bila sama doma in sem šla sama v vinograd, ne da bi komu povedala, zato so me kar dolgo vsi iskali.

Dobre penine za dva ali tri evre ni mogoče dobiti, saj je preveč dela in vloženega časa, da bi na tak način vinogradnik razvrednotil svoje delo.

Meta Frangež

Katero opravilo, povezano z vinogradništvom in pridelavo vina, vam je najljubše in katero bi najraje izpustili?
Ne morem reči, da mi kakšno delo ne bi bilo všeč, morda kakšno bolj fizično, a tudi to je potrebno. Najbolj pa mi je všeč voditi degustacije in pokušati vina v kleti. Z veseljem pa sem tudi v vinogradu, sploh spomladi, ko je vreme lepše, prav uživam v naravi.

Predvidevam, da se najbolj spoznate na penine, glede na domače podjetje in dejstvo, da prihajate iz Gornje Radgone, ki je znana po penini. Je to vaše najljubše vino?
Da, penina je moja najljubša pijača. V hiši penin Frangež pridelujemo penine po klasični in charmat metodi ‒ imamo kar 13 različnih vrst penin, za različne okuse in vse priložnosti.

Naziv je prejela iz rok vinske kraljice za leto 2018 Katarine Pungračič, nazdravila pa je tudi z nekdanjimi nosilkami tega naziva. Foto: Osebni arhiv

Ob kakšni priložnosti pa si privoščite penino, le ob posebnih?
Ne, tudi ob vsakdanjih trenutkih. V letu svojega kraljevanja bi rada dosegla to, da se penina ne bi več pila le za novo leto in ob rojstnih dnevih, kot je to navada v Sloveniji, ampak da bi ljudje vsak dan našli kakšno priložnost, da bi nazdravili s penino. A ob tem se je ne sme razvrednotiti.

H kakšni hrani pa najbolj gre penina?
Lahko je za aperitiv, sicer pa gre h kateri koli hrani. Ni treba delati razlik samo zato, ker vsebuje ogljikov dioksid.

Družinsko posestvo Frangeževih, na katerem pridelujejo penino. Foto: Osebni arhiv

Kakšna je dobra penina? V nekaterih trgovskih verigah ponujajo penino že za dobra dva, tri evre. Po čem se te razlikujejo od dražjih?
Za dobro penino že v osnovi potrebujemo vino najvišje kakovosti. Pomemben je vsak trenutek pri pridelavi in negovanju penine. Pomembno je, da sekundarna fermentacija poteka počasi in pri konstantni, nizki temperaturi (12, 13 stopinj Celzija), ogljikov dioksid se tako počasi topi v vinu. Mehurčki v nastali penini so tako drobni in jih je veliko, kar nakazuje kakovost penine. Dobre penine za dva ali tri evre ni mogoče dobiti, saj je preveč dela in vloženega časa, da bi na tak način vinogradnik razvrednotil svoje delo.

Verjetno je bil le malokdo presenečen, da ste se odločili za študij vinogradništva, vinarstva in sadjarstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Koliko je prakse v tem študiju, vam bo koristila?
Zelo sem zadovoljna s študijem, veliko je praktičnega dela v vinogradu, delamo z vinom, včasih tudi kaj poskusimo. Teoretični del pa zavzema zelo zanimive in strokovne vsebine, ki pridejo zelo prav pri praktičnem delu.

V Sloveniji je stanje tako, da uvažamo namizna, manj kakovostna vina, ki jih glede na pridelavo in porabo manjka, tista res kakovostna vina vrhunskega razreda pa večinoma izvažamo, saj v tujini ti vinarji za svoja vina dosežejo višje cene.

Meta Frangež

Za zdaj pa niste preveč dejavni na družbenih omrežjih. Boste to zdaj spremenili, ko ste vinska kraljica, verjetno se od vas pričakuje, da boste čim bolj prisotni tudi na omrežjih?
Da, tega se zavedam. Na Facebooku sem že naredila stran 23. vinska kraljica, na kateri bom objavljala fotografije in vtise z dogodkov, ki jih bom obiskovala, prav tako sem odprla profil na Instagramu.

Koliko časa pa menite, da vam bo vzel naziv vinske kraljice oziroma koliko ste se mu pripravljeni posvetiti?
To leto bom posvetila samo temu, saj želim uresničiti svoj načrt, nekaj sama narediti, ne le obiskovati dogodkov. Prejšnja vinska kraljica je v enem letu obiskala več kot sto dogodkov, kar se mi zdi veliko.

Pa ste si že zamislili konkretne cilje, poslanstvo svojega "kraljevanja"?
Čeprav je kultura pitja vina v Sloveniji že visoka, si želim da bi ta trend še naraščal, sploh med mladimi.

Omenili ste kulturo pitja med mladimi. Po kateri alkoholni pijači najraje posežejo vaši vrstniki, ko greste ven na zabavo, in kaj si naročite vi?
Ko gremo ven, se pogosto pijejo žganje, pivo in špricar. Jaz imam od tega najraje špricar ali kozarček kakšnega kakovostnega vina.

Penina je najljubša pijača nove vinske kraljice Slovenije. Foto: Radio Koper/web

Pa natakarja vedno temeljito izprašate, od kod je vino, kateri letnik je in tako naprej?
Da (smeh), včasih me res čudno gledajo, zakaj jih o tem sprašujem. Če me pa zanima! Rada imam predvsem suha vina, zato vedno vprašam, katero suho lahko ponudijo. Nisem pa opredeljena, katera so mi bolj všeč, bela ali rdeča. Odvisno je od priložnosti.

Veliko slovenskih vinarjev je v zadnjem času spisalo zgodbo o uspehu. Kakšno je vaše mnenje, bi morali še več narediti za prepoznavnost in večji izvoz slovenskih vin ali raje ostanemo pri butični, a vrhunski proizvodnji za ozek krog ljudi?
V Sloveniji je stanje tako, da uvažamo namizna, manj kakovostna vina, ki jih glede na pridelavo in porabo manjka, tista res kakovostna vina vrhunskega razreda pa večinoma izvažamo, saj v tujini ti vinarji za svoja vina dosežejo višje cene. A moje mnenje je, da bi se ta najbolj kakovostna vina vendarle morala spiti pri nas, s tem pa bi se tudi kultura pitja dvignila na najvišjo raven. Več pa bi lahko izvažali vin srednjega kakovostnega razreda.

Rada bi nadaljevala tradicijo pridelovanja penin v Gornji Radgoni, rada bi delala za dobro slovenskega vinogradništva.

Meta Frangež

Vas morda mika tudi kakšen drug naziv, s tem mislim lepotno tekmovanje? Da bi združili dva naziva, enega strokovnega in enega lepotnega?
Ne, to pa me ne zanima. Ta naziv, ki sem ga zdaj dobila, mi je pisan na kožo, zato bom poskusila čim več narediti v tej smeri.

Se vidite v vinogradniško-vinarskem poslu tudi čez deset let?
Rada bi nadaljevala tradicijo pridelovanja penin v Gornji Radgoni, rada bi delala za dobro slovenskega vinogradništva. Naziv degustatorke vin sem že pridobila, a rada bi se še pogosteje udeleževala ocenjevanj tako doma kot v tujini.