V sklopu dobrodelnega projekta je pomagal več kot 100 zavodom. Foto: Radio Maribor/OŠ Benedikt
V sklopu dobrodelnega projekta je pomagal več kot 100 zavodom. Foto: Radio Maribor/OŠ Benedikt

Dobrodelni projekt 20za20 je Marko Soršak, član skupine Elvis Jackson, sprva ustvaril z željo po zagotovitvi boljšega glasbenega pouka na šolah. Od leta 2014 so s pomočjo Sokijevega projekta glasbila prejeli številne šole in zavodi.

K začetku projekta ga je spodbudilo delo z otroki, saj je z bobni zaživel svoje sanje, delo z mladimi pa ga je naučilo, kaj potrebujejo in kako jim to omogočiti. Projekt je začel ob svoji 20. obletnici bobnanja, ko je tudi posnel glasbeni DVD z 20 glasbeniki, ki jih je srečeval na svoji 20-letni poti. Naslovil ga je 20za20, iz česar izvira tudi ime projekta s sporočilom, da je vedno treba vztrajati pri tistem, kar si v življenju zadamo. "Sprva sem želel 10 šolam prinesti nova glasbila, da bi naredil tudi nekaj dobrodelnega ... in drugačnega. Pa je številka kar rasla in rasla."

Za MMC je pojasnil, da je projekt v zadnjih petih letih zahteval ogromno odrekanj, vlaganj in privedel tudi do velike izgorelosti, ki je prinesla močne posledice. "Šele po letu in pol sem začel prihajati k sebi. Ves ta čas sem trkal na vrata države, da bi mi pri tem pomagala. Prevozil sem 24.000 km, sam kril stroške, sam zbral denar in sam odpeljal glasbila na šole. Do danes sem jih obdaril 120."

Poudarja, da se je ves čas za pomoč obračal tudi na državo. Foto: Radio Maribor/Tamara Zupanič Čučnik
Poudarja, da se je ves čas za pomoč obračal tudi na državo. Foto: Radio Maribor/Tamara Zupanič Čučnik

Kapljo čez rob, da se je odločil za opustitev projekta, so predstavljali to, da ni našel posluha pri tistih, ki bi morali stopiti zraven, ter vsi tisti, ki "znajo samo kritizirati in se vpičijo v popolnoma nepomembne stvari".

Ogromno kritik zaradi opremljanja hrvaške šole

"Saj je jasno, da v takšnih primerih gre skozi eno uho noter in skozi drugo ven. To lahko narediš desetkrat, enajstič pa se ti 'utrga film'. Če daš toliko sebe v neko stvar, postaneš ranljiv. Na začetku projekta je bilo nemalo opazk na temo, da denar zapravljam za neumnosti, da bi bilo bolje, da kupim šolske potrebščine ali dam otrokom za malico. Oprosti. Nisem zato poklican ne plačan, da bi to počel. Moje poslanstvo je popolnoma drugačno. Dvigniti standard našim šolam, omogočiti šolam, da lahko ponudijo svojim otrokom več možnosti in kakovostnejše izobraževanje. To je vlaganje v prihodnost naše mlade generacije."

Poudarja, da je bil v trenutkih, ko so ga v objektiv ujeli s političnimi osebami, deležen neprimernih komentarjev – nekateri so bili žaljivi, drugi že grozljivi. Podobno se je zgodilo, ko je objavil, da bo glasbila dobila tudi prva šola na Hrvaškem. "Potem je bilo vse narobe."

Ogromno neodobravanja v javnosti je sprožila objava, da je opremil tudi hrvaško šolo. Foto: Sandi Fišer
Ogromno neodobravanja v javnosti je sprožila objava, da je opremil tudi hrvaško šolo. Foto: Sandi Fišer

Zaradi projekta je prevozil približno 24 tisoč kilometrov, s čimer seveda pridejo tudi nevšečnosti na cesti – od policijskih kazni do prometnih nesreč ... "Zalogaj na poti je velik. Že tako ali tako veliko svojega pošteno zasluženega denarja vlagam za nekoga tretjega in se moram na kolena metati, da lahko pridem na kakšen "državni" sestanek, kjer se potem preprosto nič ne zgodi."

Glede nadaljevanja bo dobro premislil

Na vprašanje, ali po prenehanju delovanja še vedno prejema glasbila donatorjev, odgovarja jasno: "Trenutno ne sprejemam ničesar in nekaj časa ne bom deloval. Glasbila, ki pa so že prispela za dotične šole, bodo tudi prišla na cilj."

Kljub grenkemu priokusu ob koncu projekta mu bo v spominu ostalo ogromno čustvenih trenutkov. "Sreča, veselje in hvaležnost, ki jih izražajo otroci, ki jim velikokrat rečem kar male legende. Naj naštejem nekaj dejstev po pričanju učiteljev in staršev. Odkrili smo nove glasbene talente in ustvarili so se novi šolski bendi, ki dosegajo različne uspehe zunaj šolskih zidov. Interakcija med učitelji in učenci se je izboljšala, otroci se učijo delati v skupini, izboljšale so se ocene in tudi agresivnost med vrstniki se je zmanjšala. Projekt pa je tudi odprl kar nekaj novih delovnih mest. Se vam zdi, da nimam razloga, da se jezim na apatičnost sistema?!"

Sicer poudarja, da nikakor ne želi vsega povprek označiti za slabo, saj je pri projektu sodelovalo in pomagalo veliko ljudi, vendar pa pod tovrstnimi pogoji več ne bo delal, saj noče prenašati dodatnega bremena. "Ker trenutno še ne kaže na bolje, se bom za trenutek ustavil in dobro razmislil."