Ernolog Janez Bogataj pravi, da ima pust več pomenov. Foto: MMC RTV SLO
Ernolog Janez Bogataj pravi, da ima pust več pomenov. Foto: MMC RTV SLO

Popolnoma drži, da se je v sodobni Sloveniji, zlasti še v primerjavi z drugimi evropskimi okolji, pustovanje v časovnem smislu močno skrčilo le na debeli četrtek, pustni soboto in nedeljo, pustni torek in pepelnično sredo. Vse tako kaže, da prebivalci Slovenije postajamo vedno bolj "pusti".

Janez Bogataj za MMC
Krofi
Za pustni čas so značilni krofi in druge mastne jedi. Foto: Uporabnik catelyn

Pustovanje po njegovih besedah sega po dozdajšnjih raziskavah celo v rimsko obdobje. Pust je čas veseljačanja, hkrati pa tudi obdobje pričakovanja konca zime in začetka pomladi. Seveda pa ob pustu pridejo na račun tudi sladokusci in tisti, ki uživajo v mesnih, predvsem mastnih dobrotah.

"Z veseljačenjem je povezano tudi čezmerno uživanje najrazličnejših prazničnih jedi in pijač, saj pomeni pust napoved daljšega postnega obdobja, ki mu sledi," med drugim pojasnjuje Bogataj.

Več o samem praznovanju pa preberite v spodnjem intervjuju. Vabljeni k branju!


Iz katerega časa izvira pustovanje?
Po vseh dosedanjih raziskavah je pustovanje povezano z nekdanjim koledarjem, za katerega so najbolj oprijemljiva pričevanja v rimskem obdobju. Po tem koledarju je bil december deseti mesec, februar dvanajsti in marec začetek novega leta. Ljudje so vstopali v novo leto s številnimi veseljačenji in zabavami ter se veselili, ker se je dan začel daljšati in je sonce spet bolj močno grelo. S spremembami koledarja so seveda številne starejše navade ostale in se v močno spremenjeni obliki ohranile vse do današnjih dni.

Kakšen pa je sam pomen pusta?
Pomen pusta, ki "po starem" pomeni obdobje od novega leta do pepelnice (sreda po pustnem torku), je seveda bil in je delno še danes večstranski. Najprej je to čas veseljačenja in norčavosti ter šemljenja. Nadalje pomeni čas pričakovanja konca zime in napoved pomladi. Kot čas norčavosti pomeni dneve in obdobje, ko je družbeni red postavljen na glavo, ko je dovoljena in nekaznovana družbena kritika. Z veseljačenjem je povezano tudi čezmerno uživanje najrazličnejših prazničnih jedi in pijač, saj pomeni pust napoved daljšega postnega obdobja, ki mu sledi. Konec koncev že pomen besede pust pove, da gre za "meso – pust", torej obdobje, ko se je treba dobro najesti, kajti po koncu pusta bo treba opustiti meso in se postiti. Popolnoma enak pomen ima tudi beseda karneval, ki je latinskega izvora.

V katerih deželah še poznajo pustovanja?
Pustovanja poznajo številne dežele sveta, zlasti seveda Evrope. Vendar je karnevalsko obdobje prisotno tudi na nekaterih drugih celinah. Med njimi bi morali še posebej izpostaviti Južno Ameriko z Brazilijo, kjer vsako leto poteka karnevalski spektakel v Riu de Janeiru.

V Sloveniji ima pustne karnevala skorajda vsako večje mesto. Je bilo tudi pred časom tako razširjeno ali gre bolj za pojav zadnjega časa?
Popolnoma pravilno ugotavljate, da prirejajo pustovanja skoraj v vseh slovenskih mestih. Seveda so ta pustovanja po svoji tipologiji zelo različna. To je povezano z vprašanjem, ali so to pustovanja, ki so nasledek nekih starejših oblik, ali pa gre za primere, ki jim lahko rečemo, da so izumljena tradicija v različnih letih po drugi svetovni vojni. K tem pustovanjem moramo prišteti predvsem pustovanja v slovenskih trgih in vaseh. Prav ta predstavljajo največje slovensko bogastvo in primere kulturne dediščine, ki tako ali drugače živi svoje sodobno življenje.

Pustovanja so se seveda tudi spreminjala in zelo zmotno je prepričanje, da so posamezni pustni ali šemski liki taki že od "pradavnine". Tudi družba, posvetna in cerkvena oblast so bili zelo različno naklonjeni pustovanju. Nekateri so ga poskušali celo prepovedati, a kot vidite, jim ni uspelo. Popolnoma pa drži, da se je v sodobni Sloveniji, zlasti še v primerjavi z drugimi evropskimi okolji, pustovanje v časovnem smislu močno skrčilo le na debeli četrtek, pustni soboto in nedeljo, pustni torek in pepelnično sredo. Vse tako kaže, da prebivalci Slovenije postajamo vedno bolj "pusti".

Pust, kot ste že omenili, zaznamujejo različne dobrote. Znana sta tudi reka "pust mastnih ust" in "imate kaj za pusta hrusta" ...
Pust je bil že v preteklostih praznik obilja. V pustnem času so se sklepala prijateljstva in ljubezni. Star pregovor pravi: O pustu so zrele neveste, o postu pa preste! Vse to veseljačenje je bilo seveda obogateno z najrazličnejšimi, pogosto predvsem zelo mastnimi mesnimi in ocvrtimi močnatimi jedmi. Rek "Imate kaj za pusta hrusta" je bolj novodobnega izvora in je povezan s sodobnimi oblikami otroškega prosjačenja zlasti v urbanih okoljih. Vendar tudi ta oblika vedno bolj usiha. Značilna jed pustnega časa so seveda krofi, bobi, flancati in miške v najrazličnejših tehnoloških inačicah in poimenovanjih. Med mesnimi jedmi pa krače, koline, žolca in vrsta drugih dobrot, ki se razlikujejo po posameznih slovenskih pokrajinah.

Popolnoma drži, da se je v sodobni Sloveniji, zlasti še v primerjavi z drugimi evropskimi okolji, pustovanje v časovnem smislu močno skrčilo le na debeli četrtek, pustni soboto in nedeljo, pustni torek in pepelnično sredo. Vse tako kaže, da prebivalci Slovenije postajamo vedno bolj "pusti".

Janez Bogataj za MMC