Foto: Reuters
Foto: Reuters

Aljaska je sredi ene najbolj mrzlih zim v zadnjih dveh desetletjih, temperatura se nad ledišče ni dvignila že dva tedna, kar pomeni, da se je sneg, ki je zapadel februarja, obdržal. Ta mesec je bil šesti najbolj sneženi v zgodovini, padavine pa se nadaljujejo tudi v marcu.

Snežilo je tako tudi ta konec tedna, ko so se v Anchoragu že 48. leto zapored zbrali ljubitelji pasjih vpreg od blizu in daleč. Pogled na štartno listo razkriva, da je med skoraj 60 vodniki večina iz ZDA, prišli pa so tudi iz Kanade, Norveške, Italije in Danske.

Pasja vprega, ki je rešila življenja lovcev na zlato

Iditarod poteka v spomin na reševalno akcijo iz leta 1925, ko je bilo v 1610 kilometrov oddaljeno rudarsko mesto Nome s pasjo vprego dostavljeno zdravilo za davico, ki je rešilo življenja tamkajšnjih lovcev na zlato.

Sobotna 18-kilometrska etapa skozi Anchorange ima predvsem ceremonialno vlogo. Pravo tekmovanje se začne dan za tem v kraju Willow. Pot pasje vprege bo nato peljala skozi gorovja in prostranstva, čez zaledenelo reko Yukon in ob obali Beringovega morja. Dirka pasjih vpreg, imenovana tudi zadnja velika dirka na svetu, se bo končala v 1600 kilometrov oddaljenem Nomeju, odročnem kraju na zahodni obali Aljaske. Zmagovalec pot navadno opravi v devetih dneh.

Na dirki so nekoč prevladovali inuitski vprežni psi, danes pa v vpregah najdemo različne pasme, od aljaških malamutov do sibirskih haskijev in križancev med najrazličnejšimi pasmami.