Kemoterapija je eden od načinov boja proti raku s številnimi stranskimi učinki. Foto: Matjaž Barborič
Kemoterapija je eden od načinov boja proti raku s številnimi stranskimi učinki. Foto: Matjaž Barborič

V zvezi društev za boj proti raku spodbujajo posameznike k upoštevanju vseh 12 nasvetov Evropskega kodeksa proti raku, še posebej enajstega, ki svetuje cepljenje otrok proti hepatitisu B in virusu HPV. Kot so pojasnili, lahko okužbam pripišemo približno 15 odstotkov vseh rakov na svetu, v razvitih predelih sveta pa okoli sedem odstotkov. "To spoznanje nam daje popolnoma nove možnosti preprečevanja raka s cepljenjem," so zapisali na spletni strani zveze.

Po oceni stroke se lahko z ustrezno preventivo prepreči več kot tretjina rakavih obolenj

Kako preprečiti vsaj 40 odstotkov smrti zaradi raka

Predsednica zveze slovenskih društev za boj proti raku Urška Ivanuš je spomnila na priporočila evropskega kodeksa proti raku, z upoštevanjem katerih lahko preprečimo okoli 40 odstotkov smrti zaradi raka. Ta je namreč velik javnozdravstveni problem, ki v Sloveniji vsako leto zahteva okoli 6000 življenj, je izpostavila na novinarski konferenci zveze in Onkološkega inštituta Ljubljana.

Med vzroki za nastanek nekaterih rakov, ki jih lahko preprečimo, so tudi okužbe, na primer s HPV-jem, ki med drugim povzroča raka materničnega vratu, ter hepatitisom B in C, ki lahko privede do raka na jetrih, je pojasnila Ivanuša. Raki se praviloma pojavljajo desetletja po okužbi, ki lahko potekajo popolnoma asimptomatsko. V razvitih državah lahko sedem odstotkov raka pripišemo okužbam, kar v Evropi nanese približno četrt milijona ljudi na leto.

Pediatrinja Andreja Borinc Beden je poudarila pomen zaščite otrok s cepljenjem. Kot je spomnila, cepljenje s tremi odmerki cepiva proti hepatitisu B nudi doživljenjsko zaščito pri skoraj vseh cepljenih osebah, Svetovna zdravstvena organizacija pa prvo cepljenje priporoča čim prej po rojstvu. Slovenski malčki so prvi odmerek do lani prejeli ob vstopu v šolo, po spremenjenem programu cepljenja pa prvi odmerek zaščite s šestvalentim cepivom dobijo že pri treh mesecih. Ob tem je pediatrinja opozorila, da je precepljenost v zadnjih letih nizka, pod 90 odstotki, v lanskem šolskem letu pa se je zaradi epidemije covida-19 še nekoliko znižala.

V prihodnjem šolskem letu pa se obetajo tudi spremembe pri cepljenju proti HPV, saj bo to po novem brezplačno tudi za dečke. Moški so namreč pomembni prenašalci tega virusa, ki lahko tudi pri njih povzroči nastanek nekaterih vrst rakov. V nekaterih regijah, kjer so cepljenje dečkov financirali z občinskimi sredstvi, je stopnja precepljenosti bila skoraj na ravni državne precepljenosti pri deklicah, ki znaša okoli 58 odstotkov. So pa po besedah Borinc Bedenove velike razlike tudi med regijami. Medtem ko so na Koroškem uspeli doseči skoraj 90-odstotno precepljenost deklic proti HPV, je ta v goriški in ljubljanski regiji pod 50 odstotki.

Še vedno cepljenih premalo deklic

Po besedah koordinatorja državnega programa obvladovanja raka Branka Zakotnika nismo uspeli v celoti doseči ciljev programa, in sicer do konca letošnjega leta zagotoviti 75-odstotno precepljenost deklic proti HPV in ohraniti visoko precepljenost proti hepatitisu B. "Cilje smo dosegli v nekaterih regijah, torej so dosegljivi. Trenutno je v pripravi nov strateških načrt, v katerem bomo ohranili in nadgradili cilje," je napovedal.

Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Irena Oblak je ob tem poudarila tudi pomen zaščite onkoloških bolnikov s cepivom proti covidu-19. "Onkološki bolniki so ob okužbi še posebej ranljivi, v večji meri potrebujejo intenzivno zdravljenje. Praviloma pride tudi do zamika ali prekinitve onkološkega zdravljenja," je naštela.

Ne samo, da cepljenje priporočajo bolnikom, ključnega pomena je cepljenje tudi za zdravstvene delavce. Poleg tega, da lahko ti okužbo prenesejo na ranljive bolnike, lahko pride tudi do izpada kadrov in zapiranja oddelkov, kar pa lahko po besedah Oblakove vodi v zmanjšanje ali začasno ukinitev onkološke dejavnosti. Kot je dejala, so na inštitutu z različnimi aktivnostmi zaposlene ozaveščali o pomenu cepljenja, skupno s tistimi, ki so okužbo že preboleli, pa so uspeli doseči 70-odstotno zaščito med zaposlenimi.

Tudi v. d. direktorice onkološkega inštituta Andreja Uštar je poudarila, da sta cepivo in cepljenje najboljša načina za izhod iz te zdravstvene krize. "Ponosni smo, da onkološki inštitut neprekinjeno in varno izvaja onkološko dejavnost, v kar vlagamo vse napore," je dejala. Ob tem se je zahvalila vsem sodelavcem, ki delo opravljajo z veliko truda, energije in sledijo viziji inštituta.

V torek se bo ob 11. uri začel dan odprtih vrat Onkološkega inštituta Ljubljana za dijake, ki bo prav tako potekal v virtualni obliki. V sklopu dneva odprtih vrat bo prek platforme Zoom potekal seminar Imam moč ‒ lahko preprečim raka. Strokovnjaki bodo na seminarju mladim predstavili to bolezen ter kako jo lahko preprečijo.

Zveza bo v sredo na slavnostni seji podelila priznanja in plakete zaslužnim sodelavcem. Obenem bodo podelili donacijo Ginekološki kliniki UKC Ljubljana v vrednosti 15.000 evrov iz sredstev, zbranih v okviru dobrodelne novoletne akcije z namenom spodbujanja eliminacije raka materničnega vratu v Sloveniji. Sredstva bodo namenjena za nakup opreme sodobne video-kolposkopske ambulante za zgodnje odkrivanje pred/rakavih sprememb materničnega vratu.

Boj proti rakom prebavil

Foto: NIJZ
Foto: NIJZ

V četrtek bodo regijska društva predstavila svoje delo v okoljih, kjer delujejo, v petek pa bodo potekale različne dejavnosti po osnovnih in srednjih šolah, je zapisano na spletni strani zveze.

Danes pa se začenja tudi mednarodni mesec ozaveščanja o rakih prebavil, skupini rakov, za katerimi po podatkih Združenja EuropaColon Slovenija vsako leto zboli okoli 2700, umre pa okoli 1900 ljudi. Zato v tem mesecu v združenju spodbujajo k čim zgodnejšemu odkrivanju bolezni, saj prav to bistveno pripomore k daljšemu preživetju ter krajšemu in lažjemu zdravljenju, s tem pa tudi kakovostnejšemu življenju, so sporočili iz združenja.

V združenju tudi spodbujajo vse Slovenke in Slovence, starejše od 50 let, da se redno udeležujejo presejalnega programa Svit. Ta ima namreč zelo pomembno vlogo pri odkrivanju raka debelega črevesa in danke, najpogostejšega med raki prebavil, so še zapisali.